Izmišljen

Pišem, ker skušam razumeti.

[izmisljen]

Otrok sliši vse. Tudi tisto, kar še ni bilo slišano za ostale, ki zaznamo le preko ušes. Otrok je mali terapevt. Potrebuje le še način, da to pove.

[izmisljen]

Pozdrav vsem, ki poslušajo – tudi tistim, ki ne. Torej, vsem. Veliko izrečenih besed je balasta – takega balasta, ki nima dodane vrednosti. Naj bo to zadnji balast, ki spremlja ta stavek.

[izmisljen]

Morda bi bilo dobro biti tam. Se dobimo ob dogovorjeni uri. Kdaj? Ko bo čas.

Če časa ni, ga je potrebno poklicati. Nedosegljiv? Potem se ne več družiti z njim in ga izloči iz kroga prijateljev.

Ni bil prijatelj? To povsem spremeni situacijo.

[izmisljen]

Kdo vé kdaj da je dovolj oz preveč?

[izmisljen]

Pričakovanja so semena nezadovoljstva.

[izmisljen]

Včasih, čeprav sije sonce, čutim senco, ki ga zakriva. Gledam sonce in čutim senco. Kot, da ga ne morem videti. Verjetno so to ups and downs v življenju. Upam.

[izmisljen]

Nekdo ima v opisu napisano, da je vegan. Zakaj? Je to osebni značaj, ki ga je potrebno izpostaviti, ko se predstavimo? Želimo nekomu, še preden ga “pozdravimo”, povedati, da smo “boljši”? Zdravo, moje ime je Noah in sem vegan, pijem nesladkane pijače in vozim po omejitvah. Aja, pa tudi ločujem odpadke. Zakaj?

[izmisljen]

Z današnjim dnem bom ponovno začel pisati. Upam, da vsak dan, kot je bilo sprva mišljeno. To bodo opomniki za bodočega mene.

[izmisljen]

Načeloma je v redu, tudi če ne razumeš.

[izmisljen]

Lahko pa tudi nehaš razmišljat in se prepustiš življenjskemu toku. V razmislek.

[izmisljen]

Občasno razmišljam tudi o scenarijih, ki me popeljejo na vrh.

[izmisljen]

Kar pogosto se znajdem v situaciji, ko ima križišče preveč možnih izvozov. Ne vem katerega izbrati.

[izmisljen]

Bodi iskren do samega sebe.

[izmisljen]

Dan, ko gre mimo brez, da pove kaj o življenju. Danes.

[izmisljen]

Misli[m]

Pričakovanja o tem kakšni moramo biti, so plod tega kaj mislimo, da si drugi mislijo o nas. Odstrani posrednika, sprosti se in bodi ti.

[izmisljen]

Trenutek

Misliti, razumeti in ukrepati. Kdaj je tisti trenutek, ko smo prepričani, da imamo prav - da se nismo prenagli? Tisti klik. Kdaj reči, dovolj je, moram nekaj spremeniti - pa, da ne pade pod kategorijo “puška v koruzo”? Kdaj je prehitro in kdaj je prepozno? Danes je tak dan ...

[izmisljen]

Dan

Če dan hitro mine, je možno, da smo se imeli zelo lepo, je pa tudi možno, da smo bili preveč obremenjeni. Pomembno je, da ko pogledamo nazaj, da smo zadovoljni s porabljenim časom. Če nismo, je potrebno nekaj spremeniti. Da nekaj spremenimo, se moramo teh trenutkov zavedati.