Krvavo rdeča Luna in rdeči planet
Po skoraj triletnem premoru bomo lahko iz naših krajev znova opazovali popolni Lunin mrk. Viden bo v petek, 27. julija, in bo najdaljši v tem stoletju, saj bo potovanje Lune skozi Zemljino senco trajalo kar 1 uro in 43 minut. Faza popolnega mrka se bo pričela ob 21:30 po našem času, ko bo Luna še nizko nad jugovzhodnim obzorjem. V Zemljino polsenco bo začela vstopati že ob 19:15, ob 20:24 pa prešla v senco in začela postajati rdečkaste barve (takrat pri nas še ne bo vidna). Zemljina senca bo polnoma zatemnila Luno od 21:30 do 23:13 (sredina mrka bo ob 22:22). Potem bo skoraj eno uro izstopala iz sence in jo bomo spet opazovali kot polno Luno. (vir spodnje slike: www.dmfa.si)
Lunin mrk se zgodi vsakič, ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani na isti črti. Luna namreč kroži okrog Zemlje v ravnini, ki je rahlo nagnjena glede na ravnino, v kateri Zemlja kroži okrog Sonca. V obratnem primeru bi Lunin mrk opazovali ob vsaki polni Luni, kar se pa seveda ne zgodi. Tokratni mrk trajal zelo dolgo, ker bo geometrija tega dogodka še posebej ugodna (Luna bo ravno takrat prečkala ravnino kroženja Zemlje okrog Sonca). Popolni Lunin mrk je enkratna predstava, ker se Luna med popolnostjo obarva v opekasto rdečo barvo. To se zgodi zaradi dveh fizikalnih pojavov: Zemljina atmosfera se obnaša kot filter in prepusti le rdečo svetlobo s Sonca (pojavu pravimo sipanje svetlobe); atmosfera dodatno ukrivi pot svetlobe (pojavu pravimo uklon svetlobe). Taki rdeči žarki dosežejo Luno in jo obarvajo med mrkom.
Tako je zgledal popoln Lunin mrk, ki je bil viden iz Slovenije pred tremi leti. Če ste radovedni glede naslednjih mrkov (tako popolnih kot delnih) lahko uporabite priročno spletno stran agencije Nasa: Javascript Lunar Eclipse Explorer. Naslednji popoln Lunin mrk bo pri nas viden 21. januarja 2019 v zgodnjih jutranjih urah.
Oglejte si tudi rdeči planet
V poletnih večerih med julijem in septembrom poskusite svoj pogled usmeriti tudi na planet Mars. Ker bo najbližje Zemlji v tem obdobju, ko je tudi v najbolj ugodni legi za opazovanje, zgleda nekoliko večji. S prostim očesom bo sicer še vedno samo bleščeča oranžno rdeča pika, svetlejša od zvezd na nebu. Naj vas ne zavedejo neumnosti, ki jih boste ob priliki slišali in brali: znanstveno dokazano Mars nikakor ne bo velik kot Luna, niti svetel kot polna Luna in ne bo imel nobenih čudnih vplivov na človeka. Mogoče bo edini njegov stranski učinek navdušenje, če boste nanj lahko pogledali skozi teleskop ali binokular in si tako uspeli ogledati zanimive predele na njegovem površju. Zaradi različne hitrosti kroženja Zemlje in Marsa okrog Sonca, je rdeči planet približno vsaki dve leti v ugodni legi za nočna opazovanja. Ker pa sta orbiti eliptični to ne soupada z najmanjšo razdaljo med Marsom in Zemljo. Zadnjič, ko smo bili tako blizu Marsu je bilo leta 2003, za naslednji pogled od blizu bomo morali počakati na leto 2035. Mars najdemo nizko na južnem nebu v ozvezdju Kozorog (spodaj na sliki pogled jugovzhodnega neba tik pred začetkom popolnosti, na njem vidimo poleg ozvezdij še lokacijo Lune, Marsa in Saturna).
Opazovanja na Krasu, v Sloveniji in v Italiji
V naših krajih bodo javno opazovanje organizirali Kulturni krožek tržaških amaterskih astronomov (CCAT) na Božjem polju pri Proseku, v Miljah pa bo na sporedu naravoslovna ekskurzija, pri kateri bo sodeloval tudi tržaški astrofizik prof. Mauro Messerotti (informacije na tej spletni strani).
V Sloveniji bodo Lunin mrk spremljala številna astronomska društva in amaterski astronomi, ki vabijo vse navdušence, da se jim pridružijo. Lokacije opazovanj najdete na spletni strani slovenske astronomske revije Spika (https://astronomska-revija-spika.si).
V Italiji bo Državni inštitut za astrofiziko (INAF – Istituto nazionale di Astrofisica) na spletni strani https://lunadiluglio.tumblr.com zbiral fotografije Luninega mrka iz vse Italije, nekateri astronomski observatoriji pa bodo na isti večer organizirali vodena opazovanja (več na www.inaf.it in https://tinyurl.com/inafeclissi).