O pijanem županu in njegovi krivici
Še vedno ne razumem, kako je v Sloveniji pijančevanje in vožnja pod kakršnimkoli vplivom alkohola lahko sprejemljiva. Še vedno ne razumem, kako nismo uspeli uzakoniti 0,0 in zakaj pri nas stari poklicni vozniki, namesto da bi svojega pijanega kolega obsojali in izobčali za njegova dejanja, v rokavicah pravijo, da “ni vozil sam.”
A reakcija v zadnjem primeru pijanega politika/voznika ponuja zelo jasen odgovor. V Sloveniji nam manjka jajc.
Najprej jajc, da bi po takšnih dejanjih prevzeli odgovornost za svoja dejanja in po napihanih 1,73 skesano priznali, da nimamo več nikakršnega ugleda in da zato ne moremo več opravljati funkcije. Problem postojnskega župana je namreč znova jasno pokazal, da tudi njemu ni jasno, da je karkoli storil narobe. Ne razume, da je njegova vožnja pod gasom problem tudi, če ga na njegovi poti NE ustavijo policisti. Da je tudi v primeru, da bi tisti kilometer do doma varno odpeljal in ga vmes ne bi, mrtvo pijanega, ustavili policisti ... še vedno nekaj storil narobe. Tudi brez policijske intervencije bi si javnost zaslužila opravičilo in on obsojanje ter odstop. Zaradi kršenja zakonskih in etičnih norm.
Potem nam manjka jajc kolektivne obsodbe. Da bi skupaj razumeli, da je to nekaj nesprejemljivega. Še vedno je preveč šank debat, kjer se ljudje odkrito pogovarjajo o tem, kako so se zadnjič “naklani kot mine” komaj pripeljali domov, medtem ko občinstvo hihitaje pripominja, kako se spominja svoje zadnje takšne epizode in, s ključi Audija na šanku, srka iz druge steklenice piva.
Manjka nam tudi jajc individualne odločitve. Da ob večerji preprosto rečemo ne že prvemu kozarcu vina in se pri tem ne počutimo manjvredne. Jajc, da nam je vseeno za uveljavljene družbene norme, ker lastno varnost (in življenje) postavljamo pred vse.
In na koncu nam manjka jajc kolektivne volje. Da bi enkrat končno 88 izbrancev (in dva določenca) vsaj predlagalo, da v Sloveniji uzakonimo nula nula. Da kot družba priznamo, da je nedopustna loterija z življenji, ki se jo na račun “enega ob kosilu pa že lahko” gredo popuilisti v poslanskih klopeh.
