frazeološka enota (pod vprašajem) dne: vsaka usta – svoja gusta (vsak človek ima svoj okus)
Na internetu je ne najdem nikjer, bila je pa v Gogoljevih Mrtvih dušah (prevod Josipa Vidmarja):
"Ne, ženskega spola [mrtvih kmetov, ki še niso uradno prijavljeni kot mrtvi in ki jih zdaj odkupuje] ne potrebujem."
"No, če ga ne potrebujete, ni za izgubljati besed. Vsaka usta, svoja gusta: enemu je všeč pop, drugemu njegova žena, kakor pravi pregovor."
Vejico on piše, jaz je ne bom.
Vir:
Nikolaj Vasiljevič Gogolj. (1949 – takrat je ta specifična izdaja izšla). "Mrtve duše : poem". Prevedel Josip Vidmar. 2., popravljena izdaja. Ljubljana : Državna založba Slovenije, str. 96
someone restore Mammon's good name. like every other Mist user in the series gets a bullshit Hell Ring and they're out there slaving away bullshit ringless getting their ass kicked by cheaters :((
Pred malo več kot enim letom smo o besedi že govorili — izkazalo se je, da jo poznam med nami mogoče samo jaz. Nič hudega! V naši družini se vsekakor uporablja.
pomen oziroma kako jo uporabljamo mi: sukati se, viti se, biti rahlo valovit, a vsekakor ne skodran — za lase. Lasje se velnajo, so se velnali.
na primer njej se lasje velnajo
kraj rabe: mogoče Koroška ali Štajerska? Nekje proti severu, severo-vzhodu Slovenije
etimologija: ugibam, da bi lahko bilo iz nemškega wellen, "delati valove (gubati se?), zviti".
Slika:
Jacobson, R. (2018). "Ženska za steklom". [fotografija]. Unsplash. Obiskano 24. 6. 2025. https://images.unsplash.com/photo-1527284007122-cd75f33493b3?q=80&w=687&auto=format&fit=crop&ixlib=rb-4.1.0&ixid=M3wxMjA3fDB8MHxwaG90by1wYWdlfHx8fGVufDB8fHx8fA%3D%3D
In na Starševskem čveku je 2015 nekdo spraševal: "Kaj če so [lasje] barvani, velnati, razbarvani, rahlo uničeni konci …?" Vendar jaz tega ne razumem v pomenu, ki ga opisujem zgoraj.
ko rečem, da obožujem slovnico, to ne pomeni, da mi je všeč koncept knjižnega jezika, samo všeč mi je vrtati v jezik in gledati, kaj je pod površjem
država mi je dala licenco, da ne prenašam angleščine/anglizmov :P
vse ostalo velja: germanizmi, italijanizmi, hrvatizmi ... Pogovorni jezik <3333
lahko me kaj vprašate ali predlagate! Pogosto sicer traja zelo dolgo, da odgovorim, ampak me sporočila vedno veselijo :D
oznake, ki jih uporabljam:
miljenček — vrste besed, ki me še posebej zanimajo/so mi pri srcu
fran- — kar ni beseda/frazeološka enota dne. Memi, reblogi, glasovanja
fran? — besede in frazeološke enote, ki jih imam izpričane enkrat in so torej izredno negotove
fran+:
besede/frazeološke enote, ki jih ni na franu:
barko voziti
bundesliga
cugrunt
čeč
Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan
frantičen
frčoplan
fujciti fuj
furati safr
grozodejen
hemendeks
ja pa ja(de)
jagodni izbor
kus
ma nemoj
mici
mižale
muha, daj kruha
nesmrtna ljubezen
nogirati
nul koma jozef
odkrivati toplo vodo
odokativen
pika, amen
pod budnim očesom
kot pokvarjen radio
prva velja, druga goljufa
skravžljan (specifično z -lj-)
star čebelji pregovor
svečnica zelena ...
sv. Martin iz mošta ...
vitez peresa
vrli konjič
zžvrkljati
žlajdrati
besede, ki v slovarju sicer so, ampak jim skušam dodati še kaj (etimologijo, sekundarni pomen ...)
belič
brzeti
cokinpok
človek snuje, Bog boguje
čukast
domino
ek(e)
erperge
etablirati
fingirati
golk
gusta
hinderhonder
iz naftalina
jupitrovski
konvencija
kumrn
lunapark
madona
mantra
marcialen
marod
mikica
ne bodi len
nehánje
paradajz
parkelj
pikzigmar
pobrcati
popotnica
prismoda
rama
rikverc
saprabolt
stremljenje
(šalobarda) <- mislim, da dejansko mogoče ne šteje, ker je Pleteršnik že vse povedal, ampak me bo spravilo v jok, če moram v celoti izbrisati s seznama, ker mi je vzelo več dni dela XD
frazeološki enoti pod vprašajem dne: odgovora na vprašanje "Kaj je novega?"
Tale prva bo malenkost vulgarna, ampak bomo preživeli.
– Kaj je novega?
– Pisker dreka surovega!
(Bolje se rima, če izgovoriš tako: "kaj je nouga? Piskr dreka srouga!")
Drugi je pa malo preprostejši:
Kaj bi novega, ko še starega ni kaj prida?
Človek bi celo rekel, da spominja na prosto tvorjen odgovor, samo da me je informantka specifično popravila, ko si mi ga ni uspelo dobro zapomniti. Kar se mene tiče, je to zame dovolj prepričljiv argument, da štejem kot naučeno frazeološko enoto.
Ampak ne vem! Ne prvega ne drugega odgovora ne najdem nikjer na spletu ali na Gigafidi, zato tudi ne morem ponuditi ničesar pametnega z geografskega/demografskega vidika. Mogoče Štajerska ali Koroška, to je pa vse, kar lahko rečem.
frazeološka enota pod vprašajem dne: kot hudič v kropilniku
Pomen bi bil nekako: premetavati se, agresivno/hlastno se skušati spraviti iz določene situacije.
Kropilnik v Slovenskih Konjicah. Da ne boste kot jaz in ga zamešali s kropilom (tista palčka z luknjami za kropljenje) 😅
Imam dva primera rabe, ampak sta oba prevoda in torej vprašljiva!
Če violine ne vidimo in če potemtakem tega, kar slišimo, ne moremo primerjati z vidno podobo instrumenta, ki vpliva na zvočnost, se nam zdi njen ton včasih tako podoben nekaterim globokim altom, da se človeku zdi: koncertu se je pridružila pevka. Če dvigneš pogled, vidiš le skrinjice, dragocene kot kitajske škatlice, a zdaj pa zdaj te znova premoti varljivo vabljenje sirene; včasih se ti tudi zdi, da slišiš ujetega duha, ki se premetava na dnu te veleumne, začarane in drhteče skrinjice kot hudič v kropilniku; in včasih ti je, kot da je splavalo mimo tebe nadnaravno, čisto bitje in ti pustilo nevidno sporočilo. (V Swannovem svetu, str. 485, 486)
Pomemben kontekst: ista metafora v originalu:
... parfois aussi on croit entendre un génie captif qui se débat au fond de la docte boîte, ensorcelée et frémissante, comme un diable dans un bénitier ... (Du côté de chez Swann)
Potem Ivan Tavčar prevaja nemščino:
Capodistria windet sich wie der Teufel im Weihwasser, er ist aber im Weihwasser und kann nichts thun. (<- če prav razumem, citira Metternicha.)
Capodistria se zvija kot hudobec v kropilniku, pa on je v kropilniku, ne more nič za to.
Za nemščino je zanimivo, da v bistvu enakega izraza drugje sploh ne najdem. Najdem wie der Teufel das Weihwasser, "kot hudič blagoslovljene vode". Če prav razumem, pomeni isto kot naš kot hudič križa, torej "nečesa se zelo bati, močno izogibati". Posebej poudarjam, da je v nemščini "blagoslovljena voda" in ne kropilnik, to bo pomembno čez par odstavkov.
Za francoščino najdem pa prav se démener, s'agiter (…) comme un diable au fond d'un/dans un bénitier (premetavati se kot hudič na dnu kropilnika/v kropilniku), torej "veliko se premetavati, počutiti se slabo, skušati se prebiti iz slabe situacije (še zlasti, če pri tem zavzameš odnos, kakršnega bi imel hudič v kropilniku) (TLFi).
Pri Proustu lahko torej pač rečemo, da gre za kalk, ki ga slovenščina sicer ne pozna, to bi bilo daleč najbolj smiselno. Ampak!! Moj edini protiargument je to, da je Radojka Vrančič (<- prevajalka) (bila, rip :( ) preprosto predobra in preveč genialna za kaj takega. Pojdite brat Prousta in boste videli, kaj mislim ...
Za Metternicha/Tavčarja pa res ne vem. Če je Metternich kalkiral npr. iz francoščine, zakaj "blagoslovljena voda"? Če je Tavčar kalkiral iz nemščine, zakaj neki "kropilnik"?! Ravno to se mi zdi soliden argument, da je moral Tavčar izraz poznati od drugod, seveda ne nujno iz slovenščine, lahko bi ga pobral tudi iz francoščine (ali drugod?? Ajaj, ko pa ne znam vseh jezikov na svetu ...) – če jo je govoril, jasno. Česar ne morem vedeti, ampak nimam tudi nobenega znamenja, da jo je.
Kaj pa vi pravite o hudiču v kropilniku?
izraz poznam in dejansko pomeni to, kar piše zgoraj
izraz poznam, ampak pomeni nekaj drugega
izraz mogoče poznam
prvič slišim, ampak mi je všeč!
prvič slišim in ga sovražim >:(
Proust! Proust! Proust! <33333333
Voting ended onFeb 16
Viri:
Digitales Wörterbuch der deutschen Sprache, s. v. "etw., jmdn. scheuen wie der Teufel das Weihwasser", obiskano 13. 2. 2026, https://www.dwds.de/wb/etw.%2C%20jmdn.%20scheuen%20wie%20der%20Teufel%20das%20Weihwasser
Ivan Tavčar. (1905 do 1908, baje ta izdaja 1999). "4. poglavje" v Izza kongresa. Wikivir. Obiskano 13. 2. 2026, https://sl.wikisource.org/wiki/Izza_kongresa#4._poglavje
"Ivan Tavčar". (2025). Wikipedija. Obiskano 13. 2. 2026, https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Tav%C4%8Dar <- skušam potuhtati, koliko je bil jezikoslovec. Moj vtis je, da bolj ni bil, čeprav je nemško nedvomno znal, ker je eno črtico napisal tudi v nemščini. Drugih jezikov pa ni videti v njegovi izobrazbi ali delih ... Razen če se je učil v osnovni šoli/na gimnaziji? Tega pa ne morem vedeti ...
Marcel Proust. (1919). "Un amour de Swann" v Du côté de chez Swann. Wikivir. Obiskano 13. 2. 2026, https://fr.wikisource.org/wiki/Du_c%C3%B4t%C3%A9_de_chez_Swann/Partie_2
Marcel Proust, prevedla Radojka Vrančič. (2022 za to specifično izdajo. Mislim, da je 1963 prvič izšel prevod, ampak se zelo lahko motim). V Swannovem svetu, str. 485–486. Ljubljana: Beletrina
Trésor de la langue française informatisé, s. v. "bénitier", obiskano na CNRTL 13. 2. 2026, https://www.cnrtl.fr/definition/b%C3%A9nitier
nemški Wiktionary, s. v. "etwas fürchten wie der Teufel das Weihwasser", obiskano 13. 2. 2026, https://de.wiktionary.org/wiki/etwas_f%C3%BCrchten_wie_der_Teufel_das_Weihwasser
Slika:
Shabicht. (2019). "Poznogotski kropilnik v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija v Slovenskih Konjicah". [fotografija]. Wikimedia Commons. Obiskano 13. 2. 2026, https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/6/61/St.George%27s_Parish_Church%28Slovenske_Konjice%29_-interior.jpg/960px-St._George%27s_Parish_Church%28Slovenske_Konjice%29_-_interior.jpg?20190102173556
beseda (pod vprašajem) dne: prigrpajsati (se) (nerodno se privleči nekam)
Beseda sodelavke mojega sorodnika, ker pretežno vsi v moji bližnji in daljni okolici vedo, da zbiram besede 😅. Daje primer: "A se mi bo uspelo prigrpajsati v službo danes?"
