ščuka željno češe češarke @besedar - Tumblr Blog

.

"ti boš tako kot mali Ramovš" (moja mama, 2025)

dobesedno kar en

častni sladoledar, ljubitelj besed, slovnice, vejic, etimologije <33333

ko rečem, da obožujem slovnico, to ne pomeni, da mi je všeč koncept knjižnega jezika, samo všeč mi je vrtati v jezik in gledati, kaj je pod površjem

država mi je dala licenco, da ne prenašam angleščine/anglizmov :P

vse ostalo velja: germanizmi, italijanizmi, hrvatizmi ... Pogovorni jezik <3333

lahko me kaj vprašate ali predlagate! Pogosto sicer traja zelo dolgo, da odgovorim, ampak me sporočila vedno veselijo :D

oznake, ki jih uporabljam:

miljenček — vrste besed, ki me še posebej zanimajo/so mi pri srcu

fran- — kar ni beseda/frazeološka enota dne. Memi, reblogi, glasovanja

fran? — besede in frazeološke enote, ki jih imam izpričane enkrat in so torej izredno negotove

fran+:

besede/frazeološke enote, ki jih ni na franu:

barko voziti

bundesliga

cugrunt

čeč

Fabijan in Boštjan, sok v drevju pognan

frantičen

frčoplan

fujciti fuj

furati safr

grozodejen

hemendeks

ja pa ja(de)

jagodni izbor

kus

ma nemoj

mici

mižale

muha, daj kruha

nesmrtna ljubezen

nogirati

nul koma jozef

odkrivati toplo vodo

odokativen

pika, amen

pod budnim očesom

kot pokvarjen radio

prva velja, druga goljufa

skravžljan (specifično z -lj-)

star čebelji pregovor

svečnica zelena ...

sv. Martin iz mošta ...

vitez peresa

vrli konjič

zžvrkljati

žlajdrati

besede, ki v slovarju sicer so, ampak jim skušam dodati še kaj (etimologijo, sekundarni pomen ...)

belič

brzeti

cokinpok

človek snuje, Bog boguje

čukast

domino

ek(e)

erperge

etablirati

fingirati

golk

gusta

hinderhonder

iz naftalina

jupitrovski

konvencija

kumrn

lunapark

madona

mantra

marcialen

marod

mikica

ne bodi len

nehánje

paradajz

parkelj

pikzigmar

pobrcati

popotnica

prismoda

rama

rikverc

saprabolt

stremljenje

(šalobarda) <- mislim, da dejansko mogoče ne šteje, ker je Pleteršnik že vse povedal, ampak me bo spravilo v jok, če moram v celoti izbrisati s seznama, ker mi je vzelo več dni dela XD

šiba na vodi

šomošter

tirada

v parentezi

vitez žalostne postave

zavijati v vato

zmene

židan

živopis

(žlahta po)

#fran+#ugotavljam¸ da dosti (recimo) besed¸ ki sem jih in jih še nameravam vključiti #ni na franu #in vem¸ da je malo hecno¸ ampak zdi se mi pomembno¸ da jih nekam zapišem vsaj jaz #tudi če jih fran z razlogom ni vključil #zato sestavljam ta seznam #fran-#prenovljeno 5. 5. 2025! seznam frana plus je postajal malo dolg in zdel se mi je tudi počasi že čas za nekakšno predstavitev #tisto z malim Ramovšem je bilo res hecno¸ ker ne pozna mojega bloga¸ še manj pa mojo profilno sliko #in je to rekla sredi mojega tipkanja osnutka besede dne na telefon #fran?

frazeološka enota dne: poslati koga po kostanj v žerjavico (naložiti mu neko nevarno opravilo)

Tudi druge variante, npr. hoditi po/seči po/pobirati za nekoga kostanj iz žerjavice ... Tam je še to, da ima od teh nevarnih opravil, ki jih opraviš ti, korist nekdo drug.

Peka kostanja v Ljubljani. Kar je v bistvu točno slika, ki jo iščem, ampak je bila pod angleškim naslovom, tako da ko iščem v slovenščini, ne najdem, potem poskusim pa z angleščino in – bum! Praktično med prvimi zadetki ravno slika, ki jo hočem :D :D :D!!

#nova zame¸ juhu!!

beseda dne: kukavica (danes specifično v pomenu "strahopetec")

etimologija: kukavica se strahopetcu reče tudi v hrvaščini in vsa moja teorija sloni na tem, da mislim, da smo mogoče ta specifični pomen besede prevzeli od njih. Ampak ugibam, ugibam!

Kakorkoli že, v hrvaščini (<- mimogrede, ko govorim o hrvaščini, ne mislim izključevati srbščine, samo da gledam pač hrvaški slovar, ker ga imam pri roki. Za srbščino bi znalo biti enako/podobno, ampak ne vem.) ima kukavica tudi več neptičjih pomenov, na primer "jokajoča oseba", "nekdo, ki veliko toži/objokuje" (kukati: "jokati od bolečine/žalosti" ali "jadikovati" (in še par pomenov, ki tukaj niso tako relevantni), kuku: "medmet, ki izraža veliko žalost" (<- onomatopeja, pravi HJP, ampak s tem verjetno misli samo dejansko oglašanje ptice. Rječnik razlaga, da se sam glas kukavice razume v hrvaški folklori razume kot znak žalosti* in da je od tod sploh pri ženskah navada, da jadikujejo z besedo kuku), kukav: "nesrečen" (tak, za kakršnim se kuka), ampak tudi s prezirljivim podtonom). In kukavac v podobnem, ampak bolj izrecno zaničljivem pomenu, če prav berem.

Rječnik podaja dve teoriji za kukavico: 1) nekdo, ki "joka kot ženska" (<- mogoče podoben prenos pomena kot pri naši revi? Ta teorija je meni osebno bližje) 2) primerjava s ptico kukavico, ki podtakne svoja jajca tujim, kar bi se dalo antropomorfizirati v strahopetno dejanje (<- ta me manj prepriča, ker se mi zdi, da je vmes en mentalni korak preveč. Ne vem, če je kukavičino obnašanje na prvo žogo strahopetno, meni se zdi kvečjemu sebično ali zahrbtno, če že hočemo človečiti. Tako se mi zdi, da je pripisovanje strahopetnosti kukavici bolj reinterpretacija te "sebičnosti", ki jo narediš, če res hočeš povezati bojazljivost in ptiča. Ampak ne vem.).

*Ptica kukavica je očitno v hrvaški folklori znanilka nesreče in žalosti (dobesedno prvi primer rabe kukati v Rječniku je kukavica blizu kuka, zlo će se dogoditi).

Dve kukavici! :D

#zanimiva mi je bila hrvaška raba 'kukati' nekako kot žalitev: 'kukala mu majka'¸ če citiram¸ kar pomeni #da nekdo upa¸ da bo za tem človekom njegova mama jokala¸ ker bo mrtev. tako nekako #fran+#tisti l s cediljo v slovarju je treba brati kot lj¸ se mi zdi oz. se zdi moji mami¸ ki zna dosti bolje hrvaško kot jaz #tako da ni čelada¸ ampak čeljada¸ 'oseba¸ otrok ...'#predvidevam!#no¸ samo povem¸ da se ne boste tudi vi mučili XD

beseda dne: brezbréžen (brez brega, meje)

Vir:

Slovar slovenskega knjižnega jezika 2, s. v. "brezbréžen", obiskano 24. 7. 2026, https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4462939/brezbrezen

#v bistvu nova beseda zame 🥳🥳#saj je precej intuitiven pomen #ampak vseeno!

frazeološka enota dne: pasji dnevi (23. 7.–23. 8. oz. dnevi visoke vročine)

(Ironično je, da je bilo ravno včeraj meni prvič po dolgem času malo hladno samo v kratkih hlačah + rokavih.)

etimologija: tole vse povzemam direktno po Snoju (<- drugače zelo zanimiv prispevek, priporočam!). Sonce med 23. 7. in 23. 8. vzhaja baje v ozvezdju Velikega psa, se pravi bi gledali naravnost v Velikega psa, če nas ne bi točno tam zaslepilo sonce, ko vzhaja. Se mi zdi. Kakorkoli že! Najsvetlejši v ozvezdju (in nasploh) je Sirij, "pasja zvezda":

Jasna zvezda Sirius, ta najbolj jasna zvezda neba, pasja zvezda v ozvezdju psa! (Gregor Strniša v Lučki Regrat – ta specifična pesem je bila najljubša pesem mojega otroštva in ena redkih, ki jih še znam kolikor toliko na pamet. V resnici edini razlog, da jo citiram 😅)

Veliki pes, kot se ga vidi s prostim očesom, in malo bolj umetniško

V grščini se je (ali še vedno se?) Sirij poleg Σείριος (kar baje pomeni "žareč" ali "žgoč") imenoval tudi Κῠ́ων, "pes", ker so ga (oz. Velikega psa) videli kot Orionovega psa (<- Orion je njegovo sosednje ozvezdje – in tudi moje najljubše ozvezdje nasploh :D !!!).

No, ko se Sirij vzpenja, se začnejo/so se začenjali (mislim, da se vedno bolj zamikajo) dnevi, ko se tudi ponoči ne ohladi zares (za kar so krivili zvezdo Sirij :( ). In še posebej naj bi zmešalo pse?

V glavnem, pasji dnevi! Grško κυνάδες ἡμέραι, kalkirano v latinščino, dies caniculares, enako potem v druge jezike, recimo nemško Hundstage ali angleško (:/) dog days.

(Tukaj naredimo majhno zvezdico in se vrnemo čez en odstavek.)

Potem Snoj razlaga tako: pasji dnevi so temperaturno neprijetni, zato se začne pasji uporabljati najprej tudi za mraz (pasje mrzlo, mraz kot pes ...), potem pa še za ostale neprijetnosti (utrujen kot pes, lačen kot pes, hudoben kot pes ...).

Zdaj se pa vrnimo k zvezdici: ob dies caniculares je verjetno marsikdo zastrigel z ušesi, sploh če znate kakšen romanski jezik. Res! Recimo francoski canicule, "vročinski val, visoka vročina", pride direktno od tam (za tega vem, da se uporablja kar zelo veliko (sploh v zadnjih letih 😐). Wiktionary mi zatrjuje, da so pri ostalih romanskih jezikih to res bolj "pasji dnevi", tako da se mogoče uporablja v malo ožjih kontekstih? Ampak ne vem. Je pa baje v poljščini, ukrajinščini in ruščini to izraz za počitnice!! :D).

Če smo pa že pri francoščini in potomcih latinskih psov: njihova "gosenica", chenille, pride tudi iz canīcula, "psiček", ker imajo baje glavo dokaj pasje oblike. V stari francoščini (ena od besed, danes normandijsko, se mi zdi) chatepelose, "puhasta mačka", od koder verjetno tudi v angleščino (:/) – caterpillar. Ampak zdaj smo se pa res že oddaljili od pasjih dni!

#fran+#saj hočem dati še sliko gosenice¸ ampak 1) ne marajo vsi povečanih slik žužkov #2) ne najdem nobene pametne #mislim¸ da strniševi pesmi na internetu manjka ena kitica?#joj¸ ampak je hecno¸ da je ravno od strniše!#bila je v našem osnovnošolskem berilu in takrat mi ni bil znan kot pesnik¸ absolutno mi ni ime ostalo v glavi¸ samo pesem #potem mi je na gimnaziji postal najljubši (takoj za kosovelom¸ jasno)#in zdaj vidim¸ da me spremlja že od otroštva!#lepo!!#me je pa danes zeblo kot psa. primeren začetek pasjim dnem

frazeološka enota dne: kot luster (počutiti se odveč, brezdelnega v neki situaciji, tako nekako vsaj jaz razumem)

(Včasih je pa mišljeno dobesedno visenje ali lebdenje – predvsem pri letalcih in obešencih)

-> Namreč ob zadnjem pregledu, ko sem čakala kot luster, sem imela priložnost sedeti pri sestrah in tako opazovati dokumente, ki so se znašli na mizah. -> Zal se nas vecina to nauci sele potem, ko nekajkrat nehvalezno obvisimo in cakamo kot luster 🤔 (kontekst: razlaga, da bi bilo treba na e-pošto vsaj na kratko odgovoriti "prebrano") -> Ne vidim razloga, da bi kot luster visel v pisarni in se delal važnega. Jaz mislim, da je treba komunicirati z javnostjo. (citiran iz druge roke, kar mi ni všeč)

#fran+#mogoče moram začeti dodajati¸ kadar mi izraz pove kdo iz resničnega življenja #vendarle se to tudi šteje kot neke vrste vir?

beseda dne: luster (lestenec, čeprav se mi zdi, da se mogoče uporablja tudi nasploh za viseče svetilke, ampak mogoče imam samo previsoke standarde za to, kaj se že šteje kot lestenec)

etimologija: prek nemščine in francoščine iz italijanščine: lustro, "sijaj" (lustrare – "svetiti se", latinsko lustrāre). TFLi še dodaja italijanščini (primarna?) pomena "slava" in "narediti slavnega", v Treccaniju je tudi omenjeno nekaj v to smer, ampak kot redek pomen.

Lestenec – luster

Oglasi za "luster" na bolhi danes. Poleg nespornih lestencev se najde kar precej svetil, ki so v moji glavi mogoče samo "luč" ali "svetilka", ne ravno lestenec. Se pa priporočam za vaše mnenje!

frazeološka enota dne: iz letala (že od daleč)

Tudi iz letala se je videlo, da imata Janica in Anja bolj prijateljske odnose in sta se večinoma bolj ukvarjali sami s seboj in druga z drugo kot z veliko zmagovalko uvodne tekme svetovnega pokala. Tiho je bil tudi selektor Josef Szabo, sive eminence v podobi Valerija Lobanovskega pa raje sploh nismo vznemirjali, saj se je iz letala videlo, da nimamo nobenih možnosti za izjavo. Ne bi izključila možnosti, da je ta denar prišel iz podjetij, registriranih v Republiki Srbski. Mislim, da se bo to tudi izkazalo, 450.000 evrov ni majhna vsota. Iz letala se vidi, da je to povsem nezakonito, da tudi ona ne more dokazati, kako je to zaslužila. Od kod ji denar?, se sprašuje.

#fran+#sem spet tukaj!#vsaj malo bolj zares #še vedno imam ogromno dela ... (´。＿。｀)

beseda dne: previhariti

Kar SSKJ2 navaja primarno kot precej pozitivno stvar: da nekaj preživiš, medtem ko se hrupno zabavaš. Meni je bližje očitno ekspresivni pomen, ki se nanaša bolj na preživljanje težkih časov.

Nevihta na morju Ajvazovskega. Saj ne, da ima posebno zvezo z besedo, samo všeč mi je. Vihar ...

beseda dne: gumenjak (napihljiv gumijast čoln, citiram SSKJ2)

Gumenjak

besedi dne: gnezdomec in begavec (delitev ptic glede na njihovo mobilnost, ko so mladiči)

Gnezdomci so ptice, ki ostanejo po izvalitvi še dlje časa v gnezdu (vsi goliči, torej ptički, ki se izvalijo več ali manj brez perja, so gnezdomci, obstajajo pa tudi puhovci/mahovci, ki se izvalijo že s puhom, pa so vseeno nekaj časa še v gnezdu), begavci pa se izvalijo večji in samostojnejši. Vrezec, od kogar to v resnici vse prepisujem, to terminologijo dopolnjuje s podrobnejšimi izrazi. Med njimi mi je predvsem všeč gnezdomec dremavec, kjer so mladiči sicer puhasti, ampak povsem nebogljeni – in so, kot bi spali. Izraz mi je všeč čisto iz poetičnih razlogov 😅.

Vrsta vrabca in mlada mandarinka

#fran+#če je kdo slučajno to objavo že videl pred par dnevi #je to zgolj tumblrjeva kruta izdaja #nož v hrbet #strup v čašo #:(

frazeološka enota dne: blažen mir

frazeološka enota dne: večja slava kakor krava (nekaj ima boljši sloves, kot je v resnici)

Jaz ne pišem z vejico, ker po njej ne vidim potrebe, ampak jo pa ljudje, kolikor najdem zadetkov, pišejo ...

#fran+

beseda dne: popeniti

#všeč mi je¸ kako slikovit izraz je!

frazeološka enota dne: nekdo hoče letati prej, kakor so mu peruti zrasle

Vir:

Ivan Grafenauer. (1935). “Gutsmannov besednjak in njegova zbirka pregovorov, rekov in prilik”. Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 30, številka 1–2, str. 23 na papirju in 29 v pdf-ju. Sistory. Obiskano 1. 7. 2026, https://sistory.si/publication/6072 oziroma https://www.sistory.si/cdn/publikacije/6001-7000/6072/1935_1-2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf <- malo prirejam njegov zapis.

#fran+

beseda dne: malomaren

beseda dne: letargíja

etimologija: verjetno prek drugih evropskih jezikov in prek latinščine iz grščine: λήθᾱργος, "pozabljiv, letargičen (počasen, apatičen)". Naprej pa ni čisto jasno – tradicionalno in ljudsko jo povezujejo z λήθη, "pozabljivost" (in ᾱ̓ργός, "len, počasen"), kar je zaradi ljudske etimologije verjetno vsaj vplivalo na razvoj pomena, tudi če ni nujno dejanska etimologija.

Verjetno λήθη sicer že poznate iz Lete, reke v grški mitologiji, iz katere so pile mrtve duše, da so pozabile, kdo so. (Oksfordčani pravijo, da se sicer v grščini ni reklo sami reki Leta, pač pa Λήθης ὕδωρ, "voda Lete", ki je pa najada iz mitologije, poosebljenje pozabljenja.) Tako nekako. Vsaj upam, da se reče slovensko Leta, ker najdem več različnih zapisov. Eh, ta mi je najbolj všeč!

Dante pije vodo Lete

Aja, dodatna stvar: v bistvu etimološko ni povezano z angleškim (:/) lethal, čeprav misel, da bi lahko bilo, očitno ni prešinila samo mene: letum je očitno latinsko "smrt", ampak se je zaradi napačne povezave z λήθη baje že v latinščini začelo pisati s h.

#fran+

Trending Blogs

Recently Viewed Blogs

ščuka željno češe češarke