#kača

[stripko]

Nova objava: Kolo kače

[stripko]

Nova objava: Kaka kača

[stripko]

Nova objava: Nevarna vrsta

-“Ena izmed najnevarnejših vrst na svetu. Letno zaradi nje umre na tisoče ljudi.  Levo pa je kača.”

[gentle-violence]

Kača, ki je bila ustvarjena za zlo

Nekoč je živel čarovnik, ki je svoje življenje v celoti posvetil zlu in mračnim dejanjem. Tako se je odločil že zelo zgodaj, še kot mlad vajenec, in tega se je držal vse življenje. Živel je dolgo, srečno in zadovoljno in je tako imel priložnost svojo temačno magijo izpopolniti do srhljive popolnosti.

Morda se to sliši nenavadno, vendar je ta čarovnik živel na videz povsem običajno življenje in zelo malo ljudi je sploh vedelo da je v resnici čarovnik, kaj šele da je tudi zloben. Mnogi mislijo, da je zlo nekaj popolnoma nezaslišanega in zato ne opazijo vsega zla, ki se dogaja okrog njih vsak dan. Na to je vse svoje življenje računal tudi čarovnik in niti najmanj se ni uštel. Ko pa je umrl, se je nakopičeno zlo, ki ga je prikliceval, množil in zbiral okrog sebe vse življenje, začelo vračati v svet.

Najprej se je pojavila magična kača, ki se je naselila v praznem čarovnikovem dvorcu. Ta je ljudem ostala tudi najbolj v spominu, zato je to zgodba o njej. Ko je dvorec kupil nek veleposestnik, je poslal tja najprej delavce, da ga pospravijo in očistijo, in ko se po treh dneh ni nihče vrnil, je šel veleposestnik sam preverit kaj se dogaja. Že pred pragom ga je pričakala kača. »Izpolnim ti eno željo, potem pa boš moral plačati ceno,« mu je rekla. Veleposestnik seveda ni okleval in si je zaželel da bi bil še bolj bogat kot je že sicer. Njegov bančni račun se je v trenutku napolnil, vendar ni imel priložnosti uživati v tem, saj ga je kača takoj zatem pičila in nemudoma je izdihnil.

Glas o kači, ki izpolni želje, vendar takoj zatem umori vsakogar, ki si jih zaželi, se je razširil po deželi in marsikdo je šel preizkušat svojo srečo, mnogi zgolj zato ker so se imeli za pametne. Nekateri so si zaželeli, da bi kača izginila, a jim to ni pomagalo, saj se je takoj zatem spet pojavila in jih pičila. Spet drugi so si zaželeli, da bi pičila sama sebe in tako umrla, a je takoj zatem oživela nazaj in tudi oni so umrli, a niso več oživeli. Spet drugi so hodili k kači s svojimi najskritejšimi željami in so umirali potem ko so se jim izpolnile. Tretji so hoteli kačo nekako zamotiti in jo pretentati na najrazličnejše načine ali pa jo pokončati, ampak tudi oni so, potem ko jim je nakana uspela, umrli od pika kače, ki je vsakič oživela nazaj, saj jim je morala izstaviti račun za izpolnjene želje.

Glas o njej se je počasi razširil po vsem svetu. Lepega dne je za to slišal puščavnik, ki se je odpovedal vsaki zemeljski želji. Sprva ga to ni kaj prida zanimalo, a potem je slišal za modreca, ki je prav tako šel izzvat kačo in je umrl. Vsa njegova modrost, izkušenost v življenjskih in božanskih zadevah ter poznavanje prave narave sveta, prav nič od tega mu ni pomagalo. Puščavnik je zato pričel premišljevati kaj se skriva za kačinim početjem, a ni prišel do nobenega pametnega zaključka. Naposled ga je premagala radovednost in še sam je odpotoval do začaranega dvorca ter tam nagovoril kačo z naslednjimi besedami: »Ničesar si ne želim, samo tu sem. Prej sem bil lepo tam, kjer moram biti, potem pa sem izvedel zate, ki si prav tako nekje kamor ne sodiš. Zdaj sva že dva, ki pa sva iz zelo različnega testa in tako se bo morda vzpostavilo ravnotežje.«

Kača je besnela in skušala vsiljivca odgnati, a tega ni mogla, saj bi ga lahko ubila le če bi si česa zaželel. Tako jo je namreč ustvaril zlobni čarovnik. Puščavnik pa se je odrekel zemeljskim željam in se ga ni dalo nikakor prepričati da bi to prekršil. Naposled se je kača upehala in puščavniku povedala: »Tu sem, ker me je ustvaril močan čarovnik. Njegova želja je bila, da se zlo, ki ga je vse življenje gojil in zbiral okrog sebe, ne razprši po vsem svetu, temveč ostane tu, kamor ga je zaprl, da se še okrepi. Čarovnik je proučeval zlo vse svoje življenje in tako ga je navduševalo, da ga je hotel imeti v čisti obliki in je hotel biti vekomaj obdan z njim, saj je verjel, da je prav zlo tisto najgloblje bistvo človeka.«

Puščavnik je mirno rekel: »Čarovnik se je uštel. Zlo ni bistvo človeka, ampak je samo njegova od njegovih izbir. Zato dobi svoj pomen le če je med ljudmi in če se odraža v njihovih dejanjih. Čarovnik se je odločil zapreti zlo v svoj dvorec, stran od ljudi, tebe pa je ustvaril zato, da ljudem ne pustiš noter. Verjetno zdaj uvidiš kako je vse to brez smisla. Kar poglej v dvorec in videla boš, da zla ni tam. Najbrž ga nikoli niti ni bilo. Bilo je samo v čarovnikovi duši, ki pa je ni več tu.« »Ni ressss!« je zasikala kača. »Čarovnikova duša bo živela med ljudmi vse dokler se bodo spominjali njegovega dela. In za to skrbim jaz, ki jim izpolnjujem želje!« »Res piškava uteha,« je dejal čarovnik in vzel pot pod noge, saj je izvedel vse kar ga je zanimalo.

Kača je še nekaj časa izpolnjevala želje in ubijala nesrečnike, ki so si jih zaželeli, potem pa se je tega lepega dne naveličala, saj je vse skupaj postalo res že dolgočasno, pa tudi ljudje niso bili več kaj posebej presunjeni. Potem ko so ugotovili, da je ne morejo ubiti, so njo in njeno početje namreč sprejeli kot običajno zlo, kakršnega so že vajeni. K kači so sčasoma hodili le še tisti najbolj obupani, bolezensko ljubosumni, nori ali pa na smrt bolni. Potem ko je nekega dne pičila neozdravljivo bolnega starca, ki je umiral priklenjen na bolniško posteljo že poldrugo leto in si je zaželel samo končno zapustiti svet, je kača pobrala šila in kopita in nikoli več je ni videl nihče.