“Korona barometer” skozi zastavljena vprašanja
Odzivi članov DMS na trenutno “situacijo”.
“Veseli bi bili, če bi si vzela čas in nam do konca tedna zaupala odgovore na spodnja vprašanja”
Kako se ti osebno soočaš s trenutno situacijo?
Kako se v vašem podjetju soočate s trenutno situacijo?
Kako se pripravljate na čas po karanteni?
Kaj bi svetovala vsem nam, ki se sprašujemo, kaj nas čaka, ko se bodo razmere stabilizirale?
Odgovore na zgoranja vprašanja najdete v mojem komentarju za Društvo za marketing Slovenje in njihovem blogu (Kaj v času koronavirusa razmišljajo člani DMS? - Dne, 20. 4. 2020).
Tukaj pa dodatno dodajam še tri nasvete, kot povabilo v preklik preostalih zavihkov seznama (ki ga navajam v članku, kot “dodatno-priporočeno branje”, da bo koriščenje (dolg?)časa tudi koristno za “stabilnejše razmere” (karkoli že to je/bo ;)).
Tri nasveti za “stabilne” razmere:
Ohranite mirne glave, zdravi optimizem in človečnost.
Vzpostavite sistem “uravnotežene” informiranosti za sprejem “pravih” odločitev.
Prisvojite agilnost, prilagajanje in splošno afiniteto do novih poslovnih modelov.
Nasvet #1: Ohranite mirne glave, zdravi optimizem in človečnost.
Glede nato, da trenutno še ne vemo, kdaj bo konec “koronakrize”, še manj kakšen bo njen vpliv na gospodarstvo in splošno krizo globalne ekonomije, je trenutno vsako napovedovanje, zgolj ugibanje in nehvaležna naloga. Zato najprej priporočam, da v tem času aktivno skrbite za lastno mentalno zdravje (na katerega prepogosto pozabimo, dokler se “samo” ne oglasi, da je izgorelo) in pozitivnost, kot vira njegovega polnjenja. Predpisana “socialna distanca” naj se ne udejanja v dobesednem pomenu. Uporabljajte spletne kamere (moč nasmeha in gestike preko ekranov ima veliko večjo težo, kot vaši statični avatarji), poslužujte se pogovorov v živo (vzemite si čas za oris situacije in dodajanje konteksta, ne samo faktični zapisi sestankov), aktivno vzdržujte pristne odnose tudi v virtualnem svetu (kot bi bili sodelujoči v pogovoru z vami v prostoru, ker načeloma sedaj dejansko to so). Brez “druženja” na dolgi rok, se bojim, da bomo kot družba izgubili preveč, zato ne pozabimo na malenkosti, ki dodajajo k empatiji in ohranitvi naše človečnosti. Kot komunikatorjem bi nam to res moralo biti poslanstvo, delamo namreč v poslu čustev, motivacij, poznavanja psiho-socialnih vzorcev itd.
Nasvet #2: Vzpostavite sistem “uravnotežene” informiranosti za sprejem “pravih” odločitev.
Poplava tradicionalnih in predvsem spletnih kanalov, generira mnoštvo nasprotujočih si informacij. Predvsem pa ti potencirajo nezaupanje, strah, zmedo, paniko, kaos in kar kličejo k apokalipsi. Točnost in količina le-teh se zagotovo ne odraža tudi v njihovi relevantnosti za vas osebno ali vaš posel, zatorej jih omejite, da vas ti ne pričnejo bremeniti. Del nabora spremljanja naj postanejo tudi svetovni in neodvisni mediji, kot tudi načrtno izbrani viri pozitivnih novic. Pogledujte proti Kitajski, kot “napoved prihodnosti” in bežno spremljajte dogajanje v naši bližnji okolici, toliko da lahko informirano sodite o ustreznosti sprejetih ukrepov. A ponovno mirno in razumno (upoštevajte agendo setting, aktivno kuriranje) - res je sicer, da vsaka generacija misli, da se z njo zgodovina konča, a temu še zdaleč ni tako. Vklopi se zgolj mehanizem kratkoročnega spomina, ki nas “priročno” varuje pred bremeni preteklih pretresov/kriz. Na tem mestu dodajam tudi poziv k etičnosti poročanja vsega, kar počnete (od podajanja - do interpretacij podatkov, od internih - do splošnih novic, od targetiranih oglasov - do kampanj širokega dosega), skladno z osnovnimi Sokratovimi načeli komuniciranja: vse, kar boste povedali, naj bo resnično, potrebno in dobronamerno.
Nasvet #3: Prisvojite agilnost, prilagajanje in splošno afiniteto do novih poslovnih modelov.
Dejstvo je, da so se potrošniki sedaj eksponentno digitalizirali, zato se morate z njimi tudi vi oziroma naj vam bo v izziv, kako biti korak pred njimi. Kako optimizirati in poenostaviti delovne/postopkovne procese, da bo tehnologija to še naprej v pravi smeri nadgrajevala/dodajala? Delo od doma bo sedaj zagotovo nova realnost, četudi 1x na teden. Ugotovili smo, da ne rabimo toliko fizičnih sestankov in obiskov v živo na različnih lokacijah Slovenije, da se posli sklepajo (video konference, prenosi v živo). Kar se bo odražalo v prihranku časa/poti - posledično tudi dodaja k ekologiji in odpira polje trajnosti in potrebe vedno bolj ozaveščenega potrošnika. Vidimo, da lahko tudi tradicionalne storitve hitro posodobijo svoje delovanje, če jih v to “prisili” država. Izobraževalni sistemi, javna uprava, sodstvo, banke, zavarovalnice...se lahko približajo uporabnikom in odpravijo številne administrativnim ovire, za katere nihče v bistvu ne ve, zakaj so? Kako sedaj “spodbuditi” državo k nadaljevanju digitalizacije še preostalih sistemov in jo “povabiti” na pot resnične digitalne transformacije?
Vsekakor so se in se še bodo spremenile nakupne navade potrošnikov. Z njimi se dvigujejo tudi uporabniška pričakovanja, ki zahtevajo višjo raven izkušnje, s temi sedaj ne več novimi storitvami (te postajajo standard). Te, ki jim lajšajo uporabo in nadgradijo izkušnjo, bodo vsekakor tudi ohranili (npr. porast spletnega nakupovanja, dostave na dom in pri tem uporaba spletnega ali mobilnega plačevanja; takojšnja komunikacija in podpora uporabnikom v realnem času; različne možnosti logistike in iskanja direktnih poti do vaših potrošnikov), kot so to koncepti “last-mile/next-day/same-day/prime/ click & collect” dostave). Z odpiranjem novih nakupnih poti največ pridobivajo tradicionalne industrije, ki lahko sedaj nagovorijo nove segmente kupcev, ki jih prej na njihovih fizičnih lokacijah ni bilo (npr. fizična in spletna tržnica ali dogodki, nikakor nimata istih uporabnikov) in je strah pred izumrtjem odveč. Namesto vlaganja v klasične fizične trgovine, razmislite o “showroomih” in “pop-up” trgovinah...dogajajo se že spremembe organiziranosti skladišč in s tem reševanja logistike v realnem času (ta so lahko tudi bolj dislocirana, ne zgolj v eni centralni postaji - pojavljajo se modeli “bigbox” dostave itd.).
Zato pozdravljam vse nove poslovne modele, kot so vprašanja lastništva vs. najema (nepremičnin, stvari, storitev), deljenje dobička od prodaje po celotni verigi (horizontalno in vertikalno), licenčni in “freemium” modeli (tudi plačila po uporabi ali “poziv” k oddaji prostovoljnih prispevkov, v stilu “crowdfunding in crowdsourcing” kampanj), navzkrižne promocije in različni tipi priporočilnih mehanizmov (grajanje “marketplace-ov” in odpiranje platform, ki so veliko več kot lojalnostni sistemi, kot jih poznamo danes).
Že to, da se razvijajo rešitve z usmerjenostjo na svetovni trg (sploh v primeru nišnih produktov), ne samo lokalno dvomilijonsko Slovenijo, pomeni velik premik naprej in odpiranje vrat v obe smeri. Opazna je tudi odprtost na zunanje investicije (v obliki inkubatorjev, tehnoloških parkov in poslovnih angelov, pripravljenih na investicije v drzne ideje), ki vam poleg kapitalskih dodajajo tudi mrežne učinke povezav, seniornega upravljanja in dostopovznotraj dosega teh vplivnežev in njihovih internih informacij.
Nenazadnje pa bo zanimivo spremljati tudi, kako bo “social distancing” vplival na raven storitev, ki jih bodo morale sedaj trenutno zaprte industrije vpeljati v sklop zagotavljanja lastnih storitev, kot integralni del higienskih standardov, če bodo želele poslovati naprej? Bomo v barih, restavracijah sedeli samo še ob mizah za dva in še to na 1,5-metrski razdalji ter razkužilom za roke nekje ne sredini? Nas bo postregel natakar v belih rokavičkah in maski ali sterilni robot - ali bomo naročili raje oddali prek spleta in kot “drive-in” konzumirali naročeno kar stoje oziroma s tem nadaljevali “na poti”? Napoveduje se že nov poslovni bonton: stiske rok in objeme bodo nadomestili vljudni pokloni, nošnja mask in razkuževanje kot del rutinskega vstopa v prostor...). Kako bodo po novem potekali “klasični” dogodki/konference/koncerti ...?
Priložnost za “arhitekte” izkušenj vseh tipov, kako le-te izboljšati, bo res veliko - in s tem test vaše agilnost, kot ključne sestavine preživetja in “the known-unknowns” svetu. Ponovno bo treba iti na trg in testirati vrednosti naših produktov/storitev z dejanskimi uporabniki, jih glede na povratne informacije nadgraditi ali ustrezno pivotirati - in ta proces vedno znova ter ponovno vzpostaviti. Kar ponovno pomeni, še več kreative in ustvarjanja v reševanju dejanskih problemov trga. Fun times. :)