Ej, ti študiraš primerjalno jezikoslovje, ne? Js sem v tem enem letu študiranja jezikov in primerjalne književnosti spoznala, da ljubim slovnico in sovražim književnost, torej razmišljam o prepisu na primerjalno jezikoslovje, samo me vsi opozarjajo, da je blazno težek študij. Kako se tebi zdi? Študij jezikov mi drugač kr gre, je jezikoslovje primerljivo s tem, al gre za popolnoma svojo vedo?
Hej! Ja, ne bom rekel, da študij ni težek, ampak če ti bolj leži slovnica, je to že dober znak :P Najbolje bi seveda bilo, da bi sama videla, kako izgleda kakšna ura, ampak vsaj kar se pristopa tiče, je tudi kakšna izkušnja z, na primer, latinščino koristna – s tem da moram tukaj omenit, da preden sem prišel študirat PJ sam nisem imel nobene takšne izkušnje, ampak mi je ta način učenja, ki je bolj slovnično usmerjen in kjer ni nobenih izmišljenih dialogov za raznorazne vsakdanje situacije ali učenja, kako napisat takšno in takšno pismo/prošnjo/vabilo ipd. (kar je čist v redu in potrebno pri učenju živega jezika), veliko bolj všeč. Poleg tega, da so tudi teksti, ki jih bereš, ne le fascinantni po svoji vsebini, ampak tudi zaradi zavedanja, da bereš nekaj, kar so pisali ljudje pred tisoč, dva tisoč, tri tisoč (in še več) leti. Pa tudi to, da na vsakem koraku naletiš na kakšno zanimivo in intrigantno povezavo med jeziki. Meni osebno to odtehta vso težavnost.
Jezikoslovje res ni samo učenje jezikov, poleg tega pa velja omenit še, da je tudi primerjalno (indoevropsko) jezikoslovje – vsaj kakor je program zastavljen pri nas – precej drugačno od splošnega jezikoslovja (vsekakor je dobro tud preverit predmetnik, kako so ti všeč opisi predmetov itd.). V vsakem primeru pa so to stvari, na katere se ne moreš zares vnaprej pripravit, ker takšnih predmetov v osnovni in srednji šoli pač ni.
Skratka, če ti ustreza bolj slovničen pristop do jezika, so ti stari jeziki (in njihove kulture) kul ter te zanima razvoj jezika (oz. jezikov) skozi čas, lepo vabljena na PJ :D
