Untitled

[bakicastajl]

We are so accustomed to the old opposition of reason versus passion, mind versus life, that the idea of a passionate thinking, in which thinking and aliveness become one, takes us somewhat aback.

[bakicastajl]

Our origin opens a “clearing,” a space where things are revealed to us—but this clearing is always surrounded by the dark woods, the realm of the concealed and inaccessible.

[bakicastajl]

“To think is to confine yourself to a single thought that one day stands still like a star in the world’s sky.”

[bakicastajl]

The Billard Table, 1914

Es ist nicht der Sinn eines Kunstwerks, Gedanken hervorzurufen, sondern, durch das Auge, Gefühle und Empfindungen zu erwecken.

Ein Bild ist für mich erst dann vollendet, wenn es mir gelungen ist, auch den letzen Rest dessen, was an eine Idee erinnern könnte, daraus zu entfernen.

[bakicastajl]

In the Stable (early to mid 1870s) oil on canvas, 21 x32 in. Smithsonian American Art Museum

[aarchval]

Paul Gauguin photographed by Alphonse Mucha, Paris, c. 1893.

[bakicastajl]

Treba je vztrajati na delokaliziranem kraju, kjer se bo proizvedla misel o tistem, kar ortodoksija predstavlja kot nemišljivo.

[bakicastajl]

Ne gre za to, da ločimo in strukturiramo en del obstoječega pojava. Gre za neki ‘obstaja’, za miselni akt kot zarezo v neko realno.

Alain Badiou, Ali je mogoče misliti politiko?

[bakicastajl]

Kajti na svojevrsten način je to [sovjetski teror] naša zgodovina, kolikor gre za to, da jo mislimo in da prakticiramo prekinitev z njo.

Alain Badiou, Ali je mogoče misliti politiko?

[bakicastajl]

So when we are thwarted or upset or distressed, let us never blame someone else but rather ourselves, that is, our own judgments.

HANDBOOK of EPICTETUS

[bakicastajl]

But if you think that only what is yours is yours, and that what is not your own is, just as it is, not your own, then no one will ever coerce you, no one will hinder you, you will blame no one, you will not accuse anyone, you will not do a single thing unwillingly, you will have no enemies, and no one will harm you, because you will not be harmed at all.

HANDBOOK of EPICTETUS

[bakicastajl]

Duh po razgretem zimzelenem zelenju, po mirti, po borovi smoli, po sivki, in po kdo ve še čem.

[bakicastajl]

XXXIII. Že od vsega začetka si postavi za cilj neki značajski ideal. Prizadevaj si zanj in ohranjaj ga, kadar boš sam in kadar boš med ljudmi.

Večinoma molči, ali pa povej le to, kar je nujno, in še to z malo besedami.

Ne hvali, ne grajaj in ne primerjaj druge ljudi med seboj.

Brani se dajati prisego.

Če ti kdo naznani, da ta ali oni človek slabo govori o tebi, se ne brani pred izrečenimi očitki, ''pač ne pozna mojih drugih napak, sicer ne bi omenjal samo teh.''

V pogovorih ne govori pogosto in na široko o svojih dejanjih in nevarnostih. Drugim namreč ni tako prijetno poslušati o tvojih pripetljajih, kakor je tebi spominjati se jih.

[bakicastajl]

X. Kadar zagledaš lepega fanta ali dekle, boš kot primerno silo v sebi našel moč samoobvladanja, kadar ti bo naloženo težko delo, boš našel v sebi moč vztrajnosti; kadar te bodo sramotili, moč potrpežljivosti v prenašanju zla.

XII. Če želiš napredovati, boš moral prenesti, da te bodo zaradi tvojega odnosa do zunanjih stvari imeli za nespametnega in naivnega. Ne želi si ustvariti videza, da se na kaj spoznaš, in če se bo nekaterim zdelo, da si pomemben človek, dvomi o samemu sebi.

XIV. Kdor hoče biti svoboden, naj ne želi in ne beži pred tistim, kar je v rokah drugih: sicer bo neizbežno postal suženj.

XX. Pomni: ne žali te tisti, ki te sramoti ali udarja, temveč tvoje prepričanje, da te takšni ljudje žalijo. Kadar te kdo razjezi, vedi: tvoje pojmovanje te je razjezilo. Prizadevaj si, da te ne potegnejo za sabo zunanji vtisi. Ko namreč enkrat dobiš čas za premislek, boš laže zavladal nad samim seboj.

XXI. Smrt naj ti bo vedno pred očmi in v tvojem srcu ne bo nikoli nobene nizkotne misli in nobenega nezmernega poželenja.

XXV. Nekdo te ni povabil na gostijo? Seveda: saj gostitelju nisi plačal cene. Ne moreš zahtevati enakega dela, če ne delaš istega kot drugi.

Epiktet, Izbrane diatribe in priročnik

[bakicastajl]

Da je ‘dobro’ odvisno od volje.

Morala mora biti dejanje.

Svoboda ni nenadno skakanje izolirane volje v neoseben logični kompleks in iz njega, je funkcija napredujočega poskusa videti določen objekt jasno.

Kadar gre za vrlino, pogosto dojamemo več, kot jasno razumemo, in rastemo, ko gledamo.

Poskusiti gledati pravično, preseči predsodke, se izogniti skušnjavi, nadzorovati in krotiti domišljijo, usmerjati razmišljane.

Odkrito dejanje lahko sprosti psihične energije, ki jih ni mogoče sprostiti na drug način.

Naša podoba o nas samih je postala preveč veličastna, osamili smo nestvaren koncept volje in se identificirali z njim, izgubili smo vizijo resničnosti, ločene od nas.

Freud na psiho gleda kot na egocentričen sistem kvazi mehanske energije, ki jo v veliki meri določa njegova individualna zgodovina, katere naravne pripadnosti so seksualne, dvoumne, subjekt pa jih težko razume ali nadzoruje. Introspekcija razkrije samo globoko tkivo ambivalentnega motiva, fantazija pa je močnejša sila kot razum.

Moralna odločitev je pogosto skrivnostna zadeva.

Trajno ozadje s svojim lastnim življenjem.

Kar smo v resnici, se zdi veliko bolj podobno nejasnemu sistemu energije, iz katerega v intervalih izhajajo odločitve in vidna dejanja volje, in to na načine, ki so pogosto nejasni in pogosto odvisni od stanja sistema v času.

Vsi lahko sprejemamo moralno pomoč, če svojo pozornost usmerimo na tisto, kar je dragoceno.

Energija neke vrste.

Iris Murdoch, Suverenost dobrega

[bakicastajl]

Realno ni nek onstran realnosti, temveč njena lastna slepa pega, motnja, zastoj tj. tisto, zaradi česar realnost ne sovpade povsem sama s seboj. Realno je notranji razcep same realnosti. In sublimacija je v nekem smislu natanko vzdrževanje tega razcepa, razmika, deluje natanko v tistem presledku, kjer realnost ne sovpade v celoti s seboj.

Alenka Zupančič, Nietzsche: Filozofija dvojeza

[bakicastajl]

iskal sem naravo dogodka, to pa je filozofski pojem, ki lahko edini zamenja glagol biti in atribut

Gilles Deleuze,