Je alkohol neprijatelj? – Dan #13 [13.9.2013]
Petek se je začel dokaj normalno in brez večjih posebnosti. Kavica zjutraj, spanje popoldan in kasneje še ena kavica pred večerno službo. Petek je večinoma naporen dan v gostinstvu, tokrat je bilo malo drugače. Z delom sem končal že ob 11, nato pa se usedel zunaj pa pir. Seveda nisem sedel sam in tudi ne samo na enem piru. Alkohol je tako že neprijatelj v normalnih situacijah, če pa želite spati manj, pa se izkaže še za večji trn v peti. Pitje alkohola (pira, kakor želite) se je zavleklo daleč po tretji uri zjutraj, torej po moji uri za spanje. Seveda, po skoraj 10 pirih se seveda nisem spomnil nastavit budilke, kar se sicer lahko zgodi vsakemu. Ko sem se zjutraj zbudil sam od sebe, je bila ura na srečo šele pol 11. Torej 6 in še malo ur spanja je minilo, pa sem se zbudil sam od sebe. Po takšnih večerih ponavadi sam od sebe spim tudi po 10-12 ur. Po 2 tednih se je telo že torej navadilo, da ne more oziroma mu ni več dovoljeno spati kakor si želi. Kljub temu, da se nisem točno držal načrta spanja, sem se pa naučil nove stvari glede telesa in kako se le ta odziva na premalo spanja.
Po dveh tednih se torej telo že navadi na spremembe, prav tako pa sem tudi jaz po dveh tednih videl, da ne bom mogel pisati vsak dan. Ni toliko, da nebi mogel, ampak kot sem omenil že v prejšnjem blogu, ni kaj pisati vsak dan. Torej se bomo srečevali vsakič, ko se zgodi kaj zanimivega ali pomembnega, to pa bo sigurno 2-3 (vsaj) krat na teden.
Lepe neprespane dneve