PSE se vrača?
Pred kratkim sem se prav zanimivo počutil, ko me je na Twitterjih @tyschew povprašal, kako je kaj stanje z mojim »starim« eksperimentom. Govoril je namreč o PSEksperimentu – nalogo, ki sem si jo zadal pred malo več kot letom in se je takrat glasila: »Spal bom maksimalno 4 ure na dan«. Seveda do 4 ur nisem nikoli prišel, sem pa v 6 mesecih tega eksperimenta kar dodobro spoznal polifazično spanje (Polyphasic Sleep). Zgodba gre tako, da so eni največjih umov naše zgodovine dejansko spali malo. Res malo. Eni najbolj znanih so bili Leonardo Da Vinci, Thomas Jefferson, Matt Mullenweg in še nekaj ostalih (http://www.supermemo.com/articles/polyphasic.htm#Polyphasic geniuses).
Eden najbolj zanimivih se mi je zdel Dali, ki je spal po sistemu Uberman (Übermensch) in sicer 6krat dnevno po 20 minut. On je med kosilom lahko za 20 minut zaspal, brez da bi padel iz stola ali izpustil pribor. Seveda takšen način spanja ne more odgovarjati vsakemu načinu življenja, nekatere faze pa se dejansko lahko prilagodi na določen stil. Sam sem se posluževal Bifazičnega (Biphasic) ali dvofaznega spanja. Eden daljši spanec, 4,5 ure in po polovici dneva še krajši, 1,5 ure. Skupaj dnevno torej 6 ur. Ni ravno nekaj nizka številka, vendar pa je kljub temu v nekaterih primerih celo za polovico manj kot nekateri.
Da odgovorim na @tyschew-o vprašanje: Da, eksperiment je bil uspešen. Po približno 6 mesecih mi na žalost ni več uspelo obdržati takšnega spanja, zaradi drugih »motečih« razlogov. Takrat sem namreč bil absolvent in sem si lahko privoščil malo več prostega časa, vendar še vseeno.
Na drugo vprašanje pa tudi lahko govorim in tudi z da. Čisto možno, da bom poskus zopet obudil ter ga nadaljeval tudi v 2015. Sicer moram še nekaj stvari premisliti, če bo takšno spanje sploh možno in če bo, se bom z veseljem zopet podal na novo pot nespanca.
In kot včasih, lepe neprespane dneve vam želim.











