moj prvi članek in kaj je to sanjska služba
Večina ljudi, ki me pozna, ve, da imam zelo pogosto trenutke slabosti, ko ne vem kaj bi sama s sabo v življenju. Enako pogosto pa 120procentno vem kaj bi rada počela, samo to se spreminja po vremenu. Tako sem bila nekaj časa prepričana, da želim it študirat psihologijo, potem stoprocentno sigurna da bi bila modna oblikovalka..še pred kratkim me je imelo, da bi se šla učit petje, jao.. Sem tudi vmes imela trenutke šibkosti, ko me je privlačil interior design, ampak nikoli niso prav dolgo trajali. Dve stvari o katerih sem se pa strinjala, so bile:
1. da delo v kafiču nikakor ni zame
2. da bi umrla, če bi celo življenje morala delat reklame
Lej, pa še rima se :) Ker nikakor nisem našla poti iz tega labirinta, sem po prodaji avta zavestno sklenila, da bom ugotovila kaj me res veseli (zakaj po prodaji avta, ker sem takrat imela dovolj denarja za ga porabit za te svoje želje in za živet brez da bi cele dneve delala stvari, ki mi ne pašejo).
V bistvu je bil to en velik eksperiment s samo seboj (tudi ni naključje, da je tako ime tudi temule blogu, ki je nastal ravno iz te potrebe po odkrivanju sebe). Sicer ne vem, kje je temu eksperimentu konec in kaj me tam čaka, ampak do sedaj sem ugotovila eno zelo pomembno stvar, ki je bila zelo verjetno vzrok mojemu skakanju gore dole glede službe in poklica. Vedno sem bila nekako prepričana, da je sanjski poklic nekaj, v čemer si preprosto dober in ti to daje zagon za razvoj (ne da bi se tega prepričanja sploh kakorkoli zavedala). Zdaj pa ugotavljam, da sem bila v ogromni zmoti. Trik je v tem, da najdeš stvari, ki te zanimajo in tudi če si sprva totalno zanič in nimaš pojma, imaš vseeno željo in entuziazem za učenje in nadgradnjo svojega znanja. V luči tega spoznanja sem se začela posvečat mojemu domu in ugotovila, da me zelo zanimajo prostori in kombiniranje raznih materialov in barv. Kam me bo to spoznanje peljalo ne vem, sem se pa pred kratkim pridružila piscem za spletno stran mojpogled.net in bom tam nadaljevala ta moj eksperiment :) Preberete si ga lahko tukaj, sploh če vas čakajo kake majhne sobice, za katere ne veste kako se jih lotiti. Pa še ena slikica iz članka (fascinantno, kako se mi izdelava nekega reklamnega letaka zdi popolna izguba časa, tudi če traja vse skupaj 2 urci, te slike pa sem z navdušenjem zbirala in kombinirala cel dan):