Sve što se poslije dogodilo, bilo je očekivano. Budimo iskreni, nije moglo biti izbjegnuto. Sve sam to i sama predvidjela.
@do-you-feel-love

seen from Ukraine

seen from Belgium

seen from Tunisia
seen from Sweden
seen from China
seen from United States
seen from Malaysia

seen from United States

seen from Sweden
seen from United States
seen from United States
seen from United States
seen from Netherlands

seen from United States
seen from Netherlands
seen from China
seen from United States
seen from United States

seen from United Kingdom

seen from United States
Sve što se poslije dogodilo, bilo je očekivano. Budimo iskreni, nije moglo biti izbjegnuto. Sve sam to i sama predvidjela.
@do-you-feel-love
Ta zgodba se kot neštete podobne pripovedke začne na isti patetični način. Sama stojim na postaji, minding my own bizz, poslušam dež, kako pada. *Bam!* Gledam od kje me je zadela kepa, prepričana sem namreč, da me je nekaj strašnega doletelo. Da je padla bomba, da se je zrušu nadstrešek, te stvari… Končno glavo zasukam nazaj v frontalen položaj… Tam kar naenkrat človek. Zapira marelo z rekordno glasnim zapiralnim mehanizmom. “Moj bog, sm se ustrašla!!”, izstrelim, v šoku. “Sm opazu, ja.” pripomne, v najbolj ležernem mogočem tonu. Če ni to ilustracija tipičnega slovenskega moškega, naj me vrag.
Ena reva je danes sprazila vsebino želodca na sredinska vrata busa. Voznik je do tega spoznanja prišel šele na naslednji postaji, ko so mu potniki začel izstopat pri vhodu. Zato je prikorakal v inšpekcijo. “Jebemu mater!” Neki je še razmišljal o vodi, pol je pa odhitel do radia in slučaj prijavil centrali. “Proga 27, potnik je bruhal pri sredinskih vratih, prosim za čistilno službo! Čas prihoda na končno postajo—” Nisem ga več slišala, ker smo se bližal krožnemu in se je zadeva na tleh začela valit proti mojim nogam. Pa tud zajtrk sm hotla ohranit v sebi. Iz radia se spet oglasi nek zvok. Model pošizi: “Sem že klical, 27, nekoga rabm, da spuca bus!!”
Trenutno se kr v redu počutm glede svoje službe. In umiram od smeha, navznoter. Precej se mučm. A veste k so uni zici za dva, pol je pa na enih busih pravokotno na te zice en samcat zic... Človek je iz tega sedeža pravkar naredil svojo pisarno in jaz mam občutek, da sedim v njej. Model je 20 cm oddaljen od mene, njegov komp pa 30. Model programira neko kodo. Tipičen programer. 95% njih je metalcev. A ste to kdaj opazl? V glavnem, jakno je ogrnil za stol in vsakic, ko seže po kakšno zadevo me pošlata po kolenu in js se zdrznem kot se človek pač zdrzne, ko mu neznanec invendira v osebni prostor. Poleg njega sm obkoljena še s približno dvajsetimi ljudmi, tko da moi iz going do Bavarca, da se razkadijo. Uni k bus nazivajo s trola grejo na glavni dol. Kreh.
NEW VIDEO! The Gay Test
Results were inconclusive...