#vilanela

[juliannewhore]

Ko bo sneg, ki reže v kri, skopnel, in bodo v jutru že pospale sove, zapolnil s čisto vodo boš vrzel.

Vse, kar ti je mračni um odvzel, bo ustavilo teme zvonove, ko bo sneg, ki reže v kri, skopnel.

Ko boš staro kožo s sebe snel, izkopal kamne drage in surove, zapolnil s čisto vodo boš vrzel.

Z lastnim ognjem si telo boš grel in užival svojih ran sadove, ko bo sneg, ki reže v kri, skopnel.

Vse, kar želel si in nisi smel, boš pretvoril v poljube nove, zapolnil s čisto vodo boš vrzel.

Ko zakopal boš svoj mračen del, in z njim prastare, rjaste okove, ko bo sneg, ki reže v kri, skopnel, zapolnil s čisto vodo boš vrzel.

[juliannewhore]

MESENA VILANELA

Čiki, sol, odrgnjena kolena,

ki se pečejo na zli vročini,

vem, da je ljubezen tu mesena.

•

Kamenje poljublja morska pena,

rad bi, da je večkrat vse v dvojini,

čiki, sol, odrgnjena kolena.

•

Ne poznam njegovega imena,

raje upam, kot se dam bližini,

vem, da je ljubezen tu mesena.

•

Misli, da je zame nizka cena,

a ostanejo na koži, v glini

čiki, sol, odrgnjena kolena.

•

Kot v ženski raste plod semena,

pridi, pojdi, daj se mi, izgini,

vem, da je ljubezen tu mesena.

•

Mine trebuh, minejo ramena,

mine, da ostanejo v črnini

čiki, sol, odrgnjena kolena,

vem, da je ljubezen tu mesena.