147 ne ni
Včasih sredi noči pišem pesmi kot si ti.
Strašno so kratke in prav nič kaj strastne.
Kaj pa če to ni pesem

oozey mess

Origami Around
DEAR READER
$LAYYYTER
No title available
2025 on Tumblr: Trends That Defined the Year

roma★
tumblr dot com
Monterey Bay Aquarium

#extradirty

JBB: An Artblog!
taylor price

No title available
hello vonnie

ellievsbear

pixel skylines

Discoholic 🪩
h
Misplaced Lens Cap
Keni
seen from United States
seen from Mexico

seen from Türkiye
seen from United States
seen from United States
seen from United States
seen from United States

seen from United States
seen from United States

seen from Singapore
seen from United States
seen from United States

seen from United States
seen from Saudi Arabia

seen from T1
seen from United States
seen from United States
seen from United States

seen from Malaysia
seen from United States
@kajpace-blog
147 ne ni
Včasih sredi noči pišem pesmi kot si ti.
Strašno so kratke in prav nič kaj strastne.
Kaj pa če to ni pesem
146 Nedelja kot je še ni bilo
Danes je deževna nedelja... spet delam...kot že cel teden...kot kitajc...rahlo dosadno...vseeno se zgodil višek življenja... Pljunek v letu...iz 6 nadstropja je sredi padanja zadet od neke kaplje...močna debela kaplja, priletauši iz ne vem kakšne višine, je presekala pljunek po sredini...kjer je bilo v danem trenutku največ tekočine...to pa je sploh izgledalo ZELO dobro saj je pljunek bil nastal ravno po konzumiranju čokolade...se pravi je bil rahlo rjavkast...Res Velik trenutek tega dneva/življenja... To se mi še nikoli ni zgodilo.
Kaj pa če nebi deževalo
145 gospa iz tržnice
Pizda ji matrna. Skriva svojo razigranost mladenke, ki je nategovala fante da so jo požirali s pogledi in ji kupovali drinke. Jo nosli po rokah, ji rihtali vse samo za 5 pizdic sekunde pozornosti. Vse v upanju da bodo dobli neki proti hormonom. Skriva to svojo pokvarjenost za svojimi leti in prodaja jabolka, kot da so najboljša in da jih je s teškim trudom obrala in prinesla na tržnico. V osnovi pa jih je barantala tam nekje ob 5ih zjutraj za najbolj poceni keš. Enmu ga je potegnala, da ji jih je dal še ceneje...(menda te brez protez to dobr zrihtajo...čeprav to vem samo iz filmov) Tam pa hlini bogo revo, starko nebogljeno, ki je prijazna in nikomur nič hudega noče. Ni eco...bio je pa itak če je faking iz drevesa...Ona pa skriva svojo mladostno pokvarjenost.
Kaj pa če ima res svoje jabolke?
144 starih gat
Moja rit je naveličana starih gat v katerih prazno visi. To so gate, ki niso oprijete boksarce nego so oplahne bokzerce. Vzorec je dolgočasen. Gumica okoli je že prežvečena. Gumb je še ravno na nitki...luknja v katero gre gumb je prevelika tako da gumb nima smisla. Penis mi skoraj vedno pogleda skozi to scalno luknjo. Rad sem doma v boksarcah in zraven en zgoraj brez. Da mi ne uhaja iz luknje si jih potem zavrtim okoli pasu tako da se luknja postrani našpana okoli in jo tako zaprem. Sem kr iznajdljiv.
Kaj pa če bi si kupu nove gate?
143 Jahači hobotnic žvižgajo le romantične samospeve
Res je bilo nekoč pleme jahačev hobotnic. Bli so to neke vrste podvodni opičjaki. njihove samice oziroma žene so žiiveli v plitvinah različnih grebenov. So dihale na pljuča in so pol časa preživljale sicer nad gladino a vseeno v vodi. Oni pa so s svojimi hobotnicami prečesali vsa morja in dihali na pljuča...Vračali so se le ob velikih praznikih in toliko da so prinesli domov plen. Samice so ta plen potem skrbno čuvale in ga loščile. Bili so to neke vrsti plenilci na zlato. mogoče bi laho rekli da neki prvi gusarji. Menda so nekateri v svojem zanosu celo po rekah lutali in iskali zlata zrna...Vse kar se je svetlo vse so si vzeli za sebe. Vsak od njih pa je bil navezan na svojo hobotnico kot dandanes človek na svoje srce. Rojstvo mladih jahačev je soupadalo z rojstvi takozvanih modrookih hobotnic. Vse se je imelo zgoditi enkrat na leto in to na najdaljši dan v letu. Zanimivo je, da se je veliko oplajenje samic dogajalo ravno 6 mesecev prej na najkrajši dan v letu. Skratka tako jahači kot hobotnice so se zbudili in privekali iz sluza na približno isti čas in se v nekaj minutah združili eden z drugim. To so bili kot prijatelji. Ves čas–celotno življenje praktično skupaj. Ne zdej kot organi ampak kot bitja, ki so se čutila...morali so zadržati sicer neko določeno bližino parih kilometrov a če so predolgo ostali narazen so jahači izgubili svoj ostrino, hobotnice pa so modrost zamenjale za oranžnost. To pa se je tudi zgodilo res poredko. Skratka če je hobotnica umrla, je z njo umrl tudi jahač. Velikokrat so v tem primeru pozno v noč dolker so imeli moč žvižgali samospeve in obujali spomine. Družba jahačev(potovali so namreč v neke vrste tolpah) je naslednje jutro pobožala prijatelja jahača v slovo a on tega že ni več čutil, in odjezdila novim zlatkam nasproti.
Kaj pa če bi hobotnice zamenjale sipe?
142 Menstrualni klub naključnega mesta
Ko si v debati z žensko in pride mimo druga ženska, ki sicer nima nujno istega mnenja o temi kot tvoja sogovornica, bo vseeno potegnala z žensko, ker pač mora, saj je to kodeks numero uno, ki se ga morajo držati vse članice vseh menstrualnih klubov tega sveta. Menstrualni klubi imajo veliko podskupin in nadskupin. Se pravi zadeva bazira na stanovanjski ravni in gre prek hišne na ulično raven potem pa na mestno četrt. mesto..državo...itd. Lobiji niso nič proti tem menstrualnim društvom.
Kaj pa če si ženska v tej debati?
141 vsi radi velik govorimo
Eni majo tremo drugi pa ne...zakaj sem js spet na nekem govoru kjer ljudje ne razumejo da je bols da poves veliko manj kot malo prevec. Sploh mi pa ni jasno zakaj berejo stvari v jeziku ki ga ne znajo anglaševat. Ijesas marijas madonas
140
139 kristalno jasno
Šampanjc iz takega kozarca je kr problem popit. Se ti lahko zgodi, da ne vidiš roba kozarca. Potem pa si ga potisneš u zobe, ali si poškoduješ ustnico. Jeba je sploh če imaš občutlive zobe. Lahko sklenino poškoduješ, ali boh nedaj dlesen. Skratka takih kozarcev raje ne kupujte. Bolje piti iz plastičnih piknik kozarcev dobr šampanjc, kot i kristalno jasnih slabega.
Kaj pa če ne piješ alkohola?
138 zvečer
Preden se zaspi sta telo in možgan zelo navdušena in polna elana ob misli na jutrišnje delo. Sumim da v ternutku ko zaspim ta elan dobi neko ojačitev. ZJutraj ko se zbudim sem namreč še bolj navdušen nad tem kako fajn se bo delalo. Potem pa na poti na šiht, nekje vmes, mogoče ravno pri dvigalu ki me dvigne v pravi štuk...ali tam nekje, ta elan izgubim...čeprav velikokrat že na poti tja občutim pomanjkanje navdušenja...
Kaj pa če bi delo bila igra?
137 po napornem dnevu
Po napornem dnevu prideš domov, se vsedeš na školjko in zasluženo spustiš govno iz sebe. Sprostivši dančno mišico gotoviš da si cel dan, ki zaradi tega ni bil nič slabši, preživel z narobe obrnjenimi gatami. Vse skupaj nepomembno spišeš na net in hkrati ugotoviš da si očitno zato mogu cele bokserce dol potegnat ko si šel scat, samo enkrat tisti dan.
Kaj pa če bi cel dan vedel da so gate narobe obrnjene?
136 prvi čik
Pred beznico, pred vrati, vsak na svoji strani le teh kadita čik. Jutro je in beznica, v kateri sta pustila toliko denarja da že soodločata o barvi zaves, še vedno ni imela druge razstave kot njih. odziva se na ime Galerija...beznica namreč...razstavlja njiju in njima podobne z jutranjimi, ki najbolj prbijejo in še nimajo lih pravega okusa ter vsemi ostalimi dnevnimi čiki, ki pač pašejo h pijači... Kaj pa če na poti domov asfalt nebi bil tako valovit?
135 veliko špreham
Ves čas rad govortim, uporabljam "močne", se ponavljam in razlagam neki kar je jasno preden zaključim stavek.
Kaj pa če sem u packa baru?
138 sistemska napača
Vsi krivimo nek sistem za stanje v katerem je družba, kot da je sistem neki kar kot fizikalni zakon, ki ga ne moremo spremenit. Nek aksiom. Tega se ne da spremenit. Pol dobiš pa odgovore, pač tk je. ne moreš drgač delat. Tk je. Pač morš tk živet, ker tk je. Dobro smo oprani, da se nam zdi da je prad da z možgani prvo pretehtamo odločitev. Šele ko premisliš, potem je prav. Ne ko se odločiš po občutku, ampak ko premisliš...Z možgani "odločamo" medtem ko po občutku, ki nas je pripeljal sem, se pravi nagona in nekega "gut feeling", ne upoštevamo več. Zaradi nagonov pa smo se razvili v to kar smo. U bistu ful občudujem prijatelje iz otroštva, ki že imajo tri otroke. pač po občutku...Zgleda je vseen včasih treba mal premislit...u pizda al so to spet moji "pametni možgani" mi rekli...al so sam bolj srečni tisti, ki ne premislijo?
Kaj pa če ne da je tak sistem ampak da takšni smo?
137 Fraulajn
Včasih ko smo v kravjekih greli noge, da nam niso odpadli mezinci na nogah. Takrat, ko je bil internet ideja, ki se je porodila nekomu v sanjah a jo je tudi takoj pozabil. Ko so bile barvite stvari, rože in listje v jeseni. Razmerja so bili dogovori staršev in partnerji so bili bolj partnerji kot danes, ko je največ, da se vsaj varjo ne, kljub temu da se. Ko je beseda še nekaj veljala in je dogovor z anaslednji teden ob 8ih na isti lokaciji pač obveljal ker drugače ni šlo. Manipuliranja z ljudmi nisi mogel študirati in banan pač ni bilo. Debeli so bli samo pezdeti ne pa zdej ko so najbolj revni najbolj debeli.
Kaj pa če se sploh nismo razvili?
136 medvedov puh
Kurja koža je neki pozitivnega, sam ko pomislim da to ni na človeku, se pravi ko si predstavljam dejansko kurjo kožo, je potem ta občutek malo manj fin.
Kaj pa če sem si za vedno zagabil občutek kurje kože?
135 prsti ob avtu
Pod marelo, ki mu ne koristi saj je že tako dolgo zunaj, da je praktično vse na njem že mokro. Okoli njega se čuti nekih 30 let težkega dela. Na sebi ima neko reklamno vetrovko izpred 5 let, ki bi, če bi vzdržala še tri, bila zelo vintiđ. V roki kjer drži na ramo naslonjen dežnik ima tudi vrečko. Lep romantičen lik v temi, ki smrdi, namesto prstov ima čevape in trdo kožo. Logično saj je delal kot vol. Boli ga kurac. Danes mu paše smukanje okoli avtov, popil je nekaj antifrizu podobnega in halucinacije mu dajo vedet da je verjetno že prijelo. Čudi se študentom ki kapljajo iz vseh smeri, saj je pozabil da je v bližini študenta.
Kaj pa če bi že takrat prišel delat v Slovenijo?