Untitled

[kurnike]

Karcinom dojke je ena izmed najpogostejših oblik raka v Sloveniji. V tem videu je predtsavljena alternativna metoda zdravljenja te bolezni in sicer s pomočjo Pranboterapije

[kurnike]

Karcinom dojke

[kurnike]

Rak dojke

Rak Dojke

Rak dojk je četrta najpogostejša oblika raka v Sloveniji in najpogostejši ginekološki rak, saj vsako leto odkrijejo več kot 1100 primerov. Rak dojke se lahko pojavi tudi pri moških, čeprav redko in predstavlja 1 odstotek vseh primerov raka dojk.

Tveganje raka dojk je pred 30. letom  starosti zanemarljivo, potem pa s starostjo narašča, tako da se vsakih 10 let podvoji. Osemdeset odstotkov primerov je odkritih pri ženskah, starejših od 50 let. Število obolelih v Evropi in Severni Ameriki se vsako leto rahlo poveča, toda v zadnjih letih so zaznali manj smrtnih primerov zaradi raka dojk in zdaj približno 8 od 10 obolelih žensk živi še najmanj 5 let po diagnozi.

Višja stopnja preživetja je posledica učinkovitejšega zdravljenja in obsežnejše uporabe memografije pri presejalnih pregledih za raka dojk, kar pomeni, da tumorje odkrijejo zgodaj, pogosto še preden je rakavo zatrdlino mogoče zatipati, ko se pogosto dobro odzovejo na zdravljenje .

Zgodnje zdravljenje zmanjšuje tudi verjetnost, da bi se rak razširil na druge dele telesa, na primer na kosti, hrbtenico, pljuča ali jetra.  Presejalne preiskave zmanjšajo število smrti zaradi raka dojk pri ženskah po 50. letu starosti za približno 4-10 primerov.  Pomembno vlogo pri pravočasnem odkrivanju raka dojk ima tudi večja ozaveščenost o pomembnosti samopregledovanja dojk.

  Kaj povzroča rak dojk?

  Osnovni vzrok za večino primerov raka dojk ni znan. Odkrili pa so nekaj dejavnikov tveganja in številne raziskave kažejo, da mednje sodi ženski spolni hormon estrogen.  Veliko rakavih tumorjev v dojki je občutljivih za estrogen  in prav ta hormon spodbuja njihovo rast, ko nastanejo.

Kot kaže, so bolj ogrožene tiste ženske, ki dobijo prvo menstruacijo pred 11 letom starosti ali ki pozno vstopijo v menopavzo., najverjetneje zato ker so njihove dojke dlje izpostavljene estrogenu.  Podobno naj bi tveganje za raka dojk nekoliko vplivalo število menstruacijskih ciklov pred prvo nosečnostjo: pri ženski, ki ni rodila, je npr tveganje da se bo pri njej razvil rak dojk, dvakrat večje kot pri ženski, ki ima prvega otroka pred 20 letom starosti. Dodatni zaščitni dejavnik je dojenje.

Tveganje za raka dojk poveča debelost, saj maščoba viša ravni estrogena v telesu. Tudi umetni estrogen v nekaterih zdravih lahko poveča dovzetnost, kar velja tudi za kombinirano hormonsko kontracepcijo.  Nadomestno hormonsko zdravljenje pri ženskah v post menopavzi povezujejo z izrazitim povečanjem tveganja , zlasti če traja več kot 10 let.

Približno enega od dvajsetih primerov raka dojk povezujejo z nenormalnim genom in doslej so jih odkrili že več – med njimi velja omeniti zlasti gene BRCA1, BRCA2 in TP53. Rak dojk zaradi dednega vzroka najpogosteje prizadene mlajše ženske , celo v poznih dvajsetih letih in lahko doleti tudi moške. Kdor ima bližnjega sorodnika, ki je imel raka dojk pred štiridesetim letom starosti, je tveganje nekoliko večje. Tod družinske anamneze te bolezni pogosto ni. Nerakave tvorbe na dojki ne povečujejo tveganja za raka dojk.

  Simptomi raka dojk

  Simptomi raka dojk so v zgodnjih stadijih bolezni zelo redki.  Ko pa se pojavijo pogosto prizadenejo eno samo dojko in med njimi so lahko:

·         Trda, grčasta zatrdlina v dojki, ki je običajno neboleča in bodisi globoko v dojki ali tik pod kožo.

·         Udrta koža v predelu zatrdline ali oteklost kože, ki spominja na pomarančni olupek, včasih tudi rdečina kože.

·         Ugreznjena prsna bradavica.

·         Povečane bezgavke v pazduhi in / ali nadključni kotanji.

·         Krvavkast izcedek iz prsne bradavice.

Pri Pagetovi bolezni dojke, redki obliki raka dojk v mlečnih izvodilih, je pogosto edini predel suhe, luskaste kože na bradavici, ki je sicer včasih lahko tudi vneta in krvavi.  Čeprav so ti simptomi  včasih  posledica nerakavih tvorb, mora ženska ob vsaki neobičajni spremembi dojk obiskati zdravnika.

Če raka dojk ne zdravimo dovolj zgodaj, se lahko razširi na pazdušne bezgavke in druge organe, kot so pljuča jetra in kosti.

  Kako odkrijemo rak dojk?

  Vsaka ženska mora dobro poznati svoje dojke, da lahko odkrije vse normalne spremembe. Presejalne preiskave z rentgenskim slikanjem dojk mamografije omogočajo da tumorje odkrijejo še preden se pojavijo simptomi. Toda kljub zanesljivosti ni mogoče odkriti vsakega primera, zato je pomembno, da si ženska redno pregleduje dojke tudi po normalnem izvidu monografije.

Če gre ženska k zdravniku, ker je opazila zatrdlino ali drugo nepravilnost na dojki, zdravnik pregleda dojke in poišče znake širjenja bolezni na bezgalke pod pazduho. Če odkrije zatrdlino ali drug znak, ki bi lahko pokazali na raka dojk, bolnico napoti v ambulanto za bolezni dojk. V bolnišnici opravijo trojno preiskavo: klinični pregled pri specialistu, ultrazvok dojkin ali mamografijo ter tankoigelno biopsijo. Pri tankoigelni aspiracijski biopsiji odvzamejo vzorec celic iz zatrdline, pri biopsiji  z debelo iglo odvzamejo vzorec tkiva. Celice ali tkivo potem mikroskopsko analizirajo.

Če potrdijo diagnozo raka na dojki, lahko opravijo dodatne preiskave, da bi odkrili ali je rak občutljiv za estogen in ali se je razširil. Bolnico lahko napotijo tudi na rentgensko slikanje prsnega koša in ultrazvočno preiskavo jeter ali na računalniško tomografijo, da bi ugotovili ali se je rak razširil na pljuča in / ali jetra.

Slikanje kosti pa lahko pokaže ali so prizadete tudi te. Možna preiskava je tudi magnetnoresonančno slikanje dojk, da bi natančno ocenili razsežnost raka v dojki , zlasti pri mladih ženskah, ker je tkivo njihovih dojk premalo pregledno za ustrezno oceno z memogramom.

[kurnike]

Vzajemni skladi

Vzajemni skladi

Ena najpogostejših napak, ki jih delajo vlagatelji, je da na svoj portfelj ne gledajo celovito, ampak le z vidika vsake posamezne naložbe, ko jo imajo v svojem portfelju. Tako se osredotočajo na gibanje le ene naložbe, ki lahko v danem trenutku pada ali raste. Tako se velikokrat dogaja, da ob večjem nihanju naložbe ali negativnem gibanju le-te odreagirajo preveč na hitro in se odločajo za prodajo naložbe, ko je le-ta na svoji najnižji vrednosti.

Temu se lahko vlagatelji izognejo tako, da uravnotežijo svoj portfelj in imajo v njem tako delnice, obveznice kot tudi ostale naložbe. Bolj je portfelj uravnotežen in razpršen manj je možnosti, da bodo gibanja ene naložbe usodno vplivala nanj. Priporočam tudi, da svojo naložbo začnejo spremljati kot celoto, ne le kot naložbo v posamezni vzajemni sklad, delnico ali obveznico in se ne odločajo na podlagi trenutnih tržnih trendov temveč se držijo začrtane strategije, ki so jo izdelali ob vstopu na globalne trge.

Danes so vlagatelji z vseh koncev bombandirani z raznimi nasveti, priložnostmi za investicijo, mnenji strokovnjakov in analitikov in tako naprej. Vsekakor je pametno upoštevati nasvete profesionalcev glede vaših naložb in izgradnje ustreznega portfelja, a vsekakor ne gre tega početi brezglavo in verjeti vsem sladkim obljubam. Predvsem bodite pozorni pri naslednjih dveh nasvetih in zelo dobro premislite preden jih upoštevate:

- vloži v podjetja, ki jih imaš rad – ta strategija lahko povzroči, da naložbo, za katero se ogrejemo kupimo po veliko višji ceni, kot bi jo, če bi se odločali na podlagi dejstev in napovedi za to naložbo ali pa jo kupimo, ko je naložba že dosegla vrh in z njenim gibanjem ne bomo zadovoljni

- vloži v to, kar poznaš – s to strategijo se lahko zelo limitirate saj lahko vložite le v en sektor ali vrsto naložbe in še to brez pravega premisleka ali analize, zanemarite pa vse ostale naložbe, ki so lahko bolj zanimive in tudi bolj donosne

Pri naložbenih nasvetih ne obstaja ena velikost za vse, to lahko delamo pri nakupu dežnih plaščev ali podobnega, ko se gre za naše finance pa je vsak posameznik drugačen z lastnimi cilji, željami in prepričanji. In takšna naj bo tudi njegova naložbena strategija – njemu pisana na kožo.

[kurnike]

Ščitnica tsh - delovanje ščitnice

Latentna hipotiroza

  Hipotiroidizem je stanje pri katerem ščitnica ne proizvaja dovolj ščitničnih hormonov. Ti so pomembni za presnovo (kemične reakcije, ki nenehno potekajo v telesu), saj njihovo pomanjkanje lahko povzroči upočasnitev telesnih funkcij. Bolezen je včasih prisotna od rojstva in v tem primeru jo zdravijo, še preden se pojavijo simptomi, pogostejša pa je pri ljudeh, ki so starejši od štirideset let, predvsem pri ženskah.

Kaj povzroča latentno hipotiroza?

  Vzroka hipotiroidizma, ki obstaja od rojstva ne poznamo. Pri odraslih je pogost vzrok vnetje ščitnice. Najpogostejši tip vnetja, ki povzroči hipotiroidizem je Hashimotov tirioditis avtoimunska bolezen, ki se pogosto pojavlja v družini. Pri tej bolezni telo proizvaja protitelesa, ki napadajo ščitnico in jo trajno poškodujejo. Druge oblike vnetja ščitnice lahko povzročijo začasni ali trajni hipotiroidizem. Trajno obliko lahko povzroči zdravljenje čezmerno aktivne ščitnice z radioaktivnim jodom ali kirurškim posegom.

Hipotiroidizem je le redko posledica pojava, ko hipofiza premalo tirotropina, pogosto zaradi tumorja hipofize. Tirotropin normalno spodbuja ščitnico, da izloča svoje hormone.  Hipotiroidizem je lahko  tudi posledic pomanjkanja joda v prehrani, elementa, ki je nujen za proizvodnjo ščitničnih hormonov.

  Kakšni so simptomi latentne hipotiroze?

  Simptomi hipotiroidizma se razlikujejo po resnosti in se običajno razvijajo več mesecev ali let. Med njimi so:

·         Huda utrujenost

·         Povečanje teže

·         Zapeka

·         Hripavost

·         Povečana občutljivost za mraz

·         Oteklost obraza, zabuhlost oči in suha zadebeljena koža

·         Rdečenje las

·         Pri ženskah močne menstruacije

Pri nekaterih osebah s hipotiroidizmom se pojavi oteklost vratu zaradi povečane ščitnice (golša).

Kako jo zdravimo?

  Hipotiroidizem zdravnik odkrije na podlagi krvnih preiskav za merjenje ravni tirotropina, ščitničnih hormonov in protiteles, ki učinkujejo proti ščitnici. V Sloveniji vse novorojenčke kmalu po rojstvu testirajo za to obolenje.

Dojenčke z nezadostnim delovanjem ščitnice nemudoma začnejo zdraviti sintetičnimi ščitničnimi hormoni, ki jih morajo jemati vse življenje.  To je potrebno tudi takrat, ko trajni hipotiroidizem diagnosticirajo pri odraslih. V tem primeru se simptomi po navadi izboljšajo tri tedne po začetku zdravljenja ali še pozneje. Hormonsko zdravljenje je potrebno redno spremljati, saj tako zagotovimo vzdrževanje ustreznega odmerka.

Če je hipotiroidizem posledica motnje v delovanju hipofize, je stanje treba raziskati in zdraviti. Začasnega hipotiroidizma po navadi ni treba zdraviti. Pomanjkanje joda lahko z ustreznimi prehranskimi dopolnili.

[kurnike]

Kaj povzroča bolečino?

Kaj je bolečina?

  Bolečina je odziv telesa na poškodbo ali bolezen, ki okvari tkivo.  Po navadi deluje kot varovalni mehanizem, ki pomaga preprečiti nadaljnjo okvaro , čeprav kronična – dolgotrajna bolečina pogosto nima koristne funkcije. Bolečino smo že vsi kdaj občutili, vrsta in moč pa sta odvisni od vzroka. Bolečina, ki je posledica športne poškodbe, je lahko blažja kot tista, ki je posledica podobne poškodbe zaradi nasilnega napada.  Na dojemanje vplivata tudi razpoloženje in človekov značaj. Strah in tesnoba lahko bolečino poslabšata, sproščenost  pa jo do neke mere omili.

Možgani in hrbtenjača proizvajajo lastna protibolečinska sredstva, ki jih imenujemo endorfini. To so naravne snovi, ki so podobne morfiju. Učinkujejo enako dobro kot sredstva za lajšanje bolečin, vendar krajši čas, pri kroničnih bolečinah pa ne tako uspešno.

Večino oblik bolečine lahko nadzorujemo z izboljšanimi oblikami zdravljenja in življenje s trajno bolečino je zato razmeroma redko.

Kaj jo povzroča?

  Ko je tkivo poškodovano zaradi udarca, okužbe ali nezadostne prekrvavitve, se vzdražijo posebni živčni kančiči, ki jih imenujemo bolečinski receptorji. Električni impulzi potujejo po živcih skozi hrbtenjačo do možganov, ki jih prevede v bolečino. Medtem poškodovano tkivo sprošča spojine, imenovane prostangladini, ki povzročajo vnetje in oteklino. Prostangladini še naprej dražijo bolečinske receptorje. Koža in drugi občutljivi deli telesa, na primer jezik in oči, imajo veliko število bolečinskih receptorjev, zaradi česar so zelo občutljivi za bolečinske dražljaje.

Notranji organi imajo manj bolečinskih receptorjev in so neobčutljivi za večino vrst poškodb.

  Kakšne tipe bolečin poznamo?

  Čeprav vsak posameznik vrsto in mesto bolečine opisuje drugače, poznamo nekaj tipov bolečin, ki po navadi izvirajo iz prepoznavnih težav. Utripajoča bolečina na primer nastane zaradi povečanega dotoka krvi. Ta je lahko posledica razširitve krvnih žil, ki se pojavijo ob migreni ali pa povečanega pretoka krvi skozi poškodovano tkivo.

Huda ostra bolečina, kakršna spremlja tudi išias, je lahko posledica pritiska ali draženja živca na točki, kjer izstopi iz hrbtenjače, krče v trebušni votlini povzroča valujoče krčenje in sproščanje mišic v stenah prebavil ali žolčevodih, ki vodijo od jeter do prebavil.

Mesto bolečine je po navadi dober vodnik do vzroka. Včasih pa se zaradi prepleta živčnih poti pojavijo nejasni impulzi in bolečino začutimo drugje, ne tam, od koder izvira. Takšna prenesena bolečina se pojavi, kadar se živci, ki jo prenašajo, spojijo z drugimi, preden dosežejo možgane.

Bolečine v kolku lahko občutimo kot bolečine v kolenu, težave z zobmi pa kot bolečine v ušesu. Težave s srcem lahko povzročijo bolečino v prsih, vratu in v eni od obeh rok. Bolečine zaradi težav v črevesju po navadi občutimo v sredini trebušne votline, lokalizirane so le, kadar je prizadeta stena trebušne votline – na primer v poznem stadiju vnetja slepiča.

Nenadno, akutno hudo bolečino lahko spremljajo drugi simptomi, na primer bledica, potenje, slabost ali bruhanje, pospešen srčni utrip in včasih celo izguba zavesti. Daljša obdobja hude bolečine, ki trajajo več tednov ali mesecev lahko sprožijo depresijo, izgubo teže kot posledico zmanjšanega teka, moten pa je lahko tudi spanec.

[kurnike]

Tom Begovič - Intervju

  Kako zeleno razmišljamo Slovenci

Toma Begoviča iz slovenskega podjetja Keter Group smo povprašali kako zeleno razmišljamo Slovenci.

Tom Begovič: »Prepričan sem, da je naša ekološka ozaveščenost kar na visoki ravni. Zdi pa se mi, da je kar precej očiten razkorak med našo ekološko ozaveščenostjo in med našim okoljskim obnašanjem in dejanji. Veliko se govori o ekološki osveščenosti, danes je varovanje okolja »in«- Tudi rezultati raziskav Eurobarometra so pokazali na visoko okoljsko ozaveščenost Slovencev. O tem pričajo tudi raziskave v Sloveniji. Nekoliko drugačno pa je stanje, ko se bližamo konkretnim dejanjem, ki posežejo v naše vsakdanje navade, takrat pa navdušenje za okoljske vrednote kar precej upade,« dodaja g. Tom Begovič.

In kako bi po vašem mnenju zmanjšali razkorak med ekološko ozaveščenostjo in med našim okoljskim obnašanjem in konkretnimi dejanji?

Tom Begovič: »Pričeti bi seveda morali že v šolah, z informiranjem otrok skozi vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj in varovanje okolja bi moralo imeti osrednje mesto že v osnovnih šolah. Prav tako je pomembno, da že v osnovnih šolah otroke spodbujamo in učimo odgovornega soodločanja. Že v zgodnjih letih je potrebno krepiti zavest, da imamo možnost in moč vplivanja na odločitve, ki krojijo na naše življenje, v okolju in prostoru v katerem živimo. Pomembno je, da se že v rosnih letih seznanimo in pridobivamo izkušnje z mehanizmi, ki nam državljanom in združenjem omogočajo sodelovanje v procesih urejanja prostora in varovanja okolja na lokalni ravni.«

Vaše podjetje je ponudnik bioplinskih elektrarn v Sloveniji. Bi nam lahko  v nekaj besedah opisali, kje vidite glavne prednosti bioplina?

Tom Begovič:  »Seveda….Bioplin velja za enega od najbolj čistih zelenih virov energije. Pozitivni učinki proizvodnje bioplina so dobro znani. Zaprt cikel proizvodnje bioplina ustvarja integriran sistem uporabe virov, upravljanje z organskimi odpadki, recikliranje in redistribucijo gnojila. Proizvodnja bioplina, kot obnovljive energije ustvarja številne ostale energetske, okoljske in agrikulturne pozitivne vplive. Bioplin se uporablja za proizvodnjo elektrike in toplote ter se lahko nadgradi v biometan, ki se uporablja kot biogorivo in dodaja pa se ga lahko tudi v omrežje zemeljskega plina. Stranski produkt proizvodnje bioplina pa je zelo kakovostno gnojilo, ki vsebuje veliko dušika in organskih snovi in zato hkrati izboljšuje rodovitnost prsti.«

Kje pa vidite glavne prednosti proizvodnje bioplina za Slovenijo in slovenske kmete?

Tom Begovič:  »V Sloveniji vse bolj spoznavamo številne pozitivne učinke in prednosti, ki jih prinaša proizvodnja bioplina. Tako kot naši severni sosedje Avstrijci in Nemci (Nemčija  je trenutno vodilna evropska država na področju rabe bioplina) se tudi pri nas v Sloveniji vse bolj zavedamo, kako pomembno  in posebno vlogo ima bioplin med obnovljivimi viri energije. Kot sem že omenil, ga namreč lahko hkrati uporabljamo za proizvodnjo električne energije in toplote, kot pogonsko gorivo ali kot zemeljski plin. Z vsako novo bioplinsko elektrarno pravzaprav pridobimo vsi; kmetje, ki proizvajajo biomaso in si tako izboljšajo pogoje za življenje, pridobi tudi država, ki s pridobljeno zeleno energijo izpolnjuje mednarodno dane zaveze in lokalna skupnost, ki pridobi nova delovna mesta ter čistejše in bolj zdravo okolje za svoje prebivalce.

Omenili ste Nemčijo, kjer je pravzaprav bioplin zgodba o uspehu in kjer pospešeno investirajo v bioplin. Poznate mogoče kakšne konkretne podatke?

Tom Begovič: »Res so mi poznane razmere v Nemčiji, saj s podjetji iz te države uspešno poslovno sodelujemo. Nemčija je trenutno vodilna evropska država na področju rabe bioplina. Do leta 2010 je bilo v omrežje priključenih 5.905 bioplinskih naprav. Samo v letu 2010 je bilo v Nemčiji zgrajenih cca 920 BPE z nazivno močjo cca 400 MWel. Konec leta 2011 pa je bilo v v tej državi v omrežje priključenih že 7000 bioplinskih naprav., skupna nazivna moč BPE je tako v letu 2011 porastla na 2.728 MW. Po podatkih agencije German Biogas Association v letu 2012 predvidevajo izgradnjo 7.470 bioplinskih elektrarn s skupno nazivno močjo 2.900 MW, za leto 2020 pa napovedujejo skupno 12.000 bioplinskih naprav s skupno močjo 4.800 MW nazivne moči. Nemčija je in bo ostala nesporno vodilna sila na svetu, v proizvodnji električne energije iz bioplina.«

Ob koncu je Tom Begovič še dodal: »Varovanje okolja je bistvenega pomena za kakovost našega življenja, za nas in bodoče generacije, zato naši ekološki standardi nikoli ne morejo biti previsoki.  Po mojem, se prava okoljska osveščenost kaže v načinu življenja, ko postane človeku, zelen način razmišljanja in ravnanja življenjski slog.«

[kurnike]

Knjiga Večni Michelangelo

  Knjiga Večni Michelangelo bo v slovenskem jeziku izšla  v  nakladi 300 izvodov medtem ko pa bo po celem svetu natisnjenih le 5.000 izvodov. Vsi izvodi so oštevilčeni in opremljeni s pripadajočo listino o lastništvu.

Tako ozko omejena izdaja je iz razloga, ker se v paketu nahajajo do sedaj neobjavljena Michelangelova dela raznih zasebnih zbirk različnih zbirateljev širom sveta. Ta dela so objavljena prvič in lastniki teh del so privolili v izdajo 5.000 izvodov v svetovnem merilu, za kar so tudi odkupljene avtorske pravice. Zaradi teh del ima knjiga posebno vrednost in z leti je pričakovati, da bo njena vrednost še naraščala.

Knjiga Večni Michelangelo bo vezana v delavnici, ki deluje že iz 16. stoletja v Urbinu v Italiji, na strojih, ki so bili v uporabi v 16. stoletju.

Vsebina knjige Večni Michelangelo je izjemno zanimiva. V tej knjigi so delo združili številni avtorji, kot so Alessandro Vezzosi, Carlo Pedreti, Moroli in mnogi drugi. Vsi našteti so najpomembnejši proučevalci italijanske renesanse in specialisti za Michelangela. Vsi avtorji knjige Večni Michelangelo veljajo za največje proučevalce Michelangelovega življenja in sicer za različna področja, ki jih je Michelangelo pokrival.  Tako iz področja slikarstva, kiparstva, arhitekture in nenazadnje tudi lirike, saj Michelangelo velja za enega najbolj zanimivih lirikov italijanskega renesančnega obdobja.

S knjigo Večni Michelangelo bomo Slovenci prvič prejeli celoten njegov opus lirike, kar je izjemnega pomena za slovensko nacionalno in kulturno dediščino. Zaradi Michelangelove lirike, v kateri je bil mnogokrat izjemno direkten in neposreden,  ga mnogi niso marali.

V knjigi se nahaja izjemno zanimiv fotografski dodatek njegovih kipov in skulptur. Avtor teh fotografij, ki so posnete v črno beli tehniki je eden najbolj prepoznanih fotografov današnjega časa iz področja kipov in skulptur Aurelio Amendola. To niso le navadne fotografije, To so mnogo več kot fotografije, saj je Aurelio Amendola s posebno igro svetlobe in senc njegove kipe dobesedno oživel. Lahko trdimo, da se je s svojimi fotografijami močno približal tistemu, kar je Michelangelo želel izraziti.

Uvod v knjigo Večni Michelangelo je napisal Mag. Tomaž Gorjup, akademski slikar. V njem se je lotil problema večne nedokončanosti. Michelangelo namreč velja za umetnika, kateri se je lotil mnogo stvari a le redke dokončal.

V nasprotju z Leonardo Da Vincijem je Michelangelo doživljal  svojo kreacijo kot stalen boj z materijo. Ob tem je trpel in se mučil. In ravno zaradi tega razloga so mnogi njegovi projekti nedokončani.

V času svojega življenja je Michelangelo veljal za pravega zvezdnika. Bil je neke vrste »Super star«, ki bi ga lahko v današnjih časih primerjali npr. s Shumacherjem al pa denimo  z Madono. Za določene projekte je prejemal ogromne honorarje. Če bi ga primerjali z današnjim časom bi ta znašal nekaj milijonov Eur.

Mnogo projektov, za katere so mu plačali vnaprej,  ni dokončal zaradi česar se je z marsikaterim naročnikom tudi skregal in je na splošno veljal za zelo konfliktno osebnost.

Izdaja knjige Večni Michelangelo je predvsem zanimiva iz razloga, ker se v njej nahajajo njegova dela in dokumenti, ki doslej še niso bili objavljeni.  Te dokumente in dela so zbirali pod pokroviteljstvom muzeja Ideale iz Firenc, katerega direktor je soavtor knjige Alessandro Vezzosi. V knjigi tako najdemo njegov avtoportret, ki so ga pripisali za njegovo delo šele pred kratkim.

Njegov avtoportret se nahaja v kompletu knjige kot dodatek in sicer kot serigrafija, ki je oštevilčena in ima natisnjen pečat muzeja Ideale iz Firenc. Ravno tako kupci kompleta prejmejo kovanec, ki je narejen na prvem stroju za kovanje denarja na svetu in ga je skonstruiral Leonardo Da Vinci. Kovancu pripada poseben certifikat s številko. Za slovensko izdajo bo narejenih 300 kovancev na katerih se na eni strani nahaja Michelangelov avtoportret na drugi strani pa je natisnjen insert njegovega kipa Pieta.

Kupci knjige Večni Michelangelo prejmejo tudi dve reprodukciji njegovih del in sicer insert iz Sikstinske kapele Angeli s simboli trpljenja in fotografijo Aurelia Amendole, nagrobni kip Zora.

Knjigo Večni Michelangelo si je ob predhodnem dogovoru možno tudi ogledati. Obstaja izvirnik knjige v italijanskem jeziku, ki je namenjen za potrebe demonstracije. Za več informacij o knjigi Večni Michelangelo pokličite na telefonsko številko 041-743-585