Bolečina je odziv telesa na poškodbo ali bolezen, ki okvari tkivo. Po navadi deluje kot varovalni mehanizem, ki pomaga preprečiti nadaljnjo okvaro , čeprav kronična – dolgotrajna bolečina pogosto nima koristne funkcije. Bolečino smo že vsi kdaj občutili, vrsta in moč pa sta odvisni od vzroka. Bolečina, ki je posledica športne poškodbe, je lahko blažja kot tista, ki je posledica podobne poškodbe zaradi nasilnega napada. Na dojemanje vplivata tudi razpoloženje in človekov značaj. Strah in tesnoba lahko bolečino poslabšata, sproščenost pa jo do neke mere omili.
Možgani in hrbtenjača proizvajajo lastna protibolečinska sredstva, ki jih imenujemo endorfini. To so naravne snovi, ki so podobne morfiju. Učinkujejo enako dobro kot sredstva za lajšanje bolečin, vendar krajši čas, pri kroničnih bolečinah pa ne tako uspešno.
Večino oblik bolečine lahko nadzorujemo z izboljšanimi oblikami zdravljenja in življenje s trajno bolečino je zato razmeroma redko.
Ko je tkivo poškodovano zaradi udarca, okužbe ali nezadostne prekrvavitve, se vzdražijo posebni živčni kančiči, ki jih imenujemo bolečinski receptorji. Električni impulzi potujejo po živcih skozi hrbtenjačo do možganov, ki jih prevede v bolečino. Medtem poškodovano tkivo sprošča spojine, imenovane prostangladini, ki povzročajo vnetje in oteklino. Prostangladini še naprej dražijo bolečinske receptorje. Koža in drugi občutljivi deli telesa, na primer jezik in oči, imajo veliko število bolečinskih receptorjev, zaradi česar so zelo občutljivi za bolečinske dražljaje.
Notranji organi imajo manj bolečinskih receptorjev in so neobčutljivi za večino vrst poškodb.
Kakšne tipe bolečin poznamo?
Čeprav vsak posameznik vrsto in mesto bolečine opisuje drugače, poznamo nekaj tipov bolečin, ki po navadi izvirajo iz prepoznavnih težav. Utripajoča bolečina na primer nastane zaradi povečanega dotoka krvi. Ta je lahko posledica razširitve krvnih žil, ki se pojavijo ob migreni ali pa povečanega pretoka krvi skozi poškodovano tkivo.
Huda ostra bolečina, kakršna spremlja tudi išias, je lahko posledica pritiska ali draženja živca na točki, kjer izstopi iz hrbtenjače, krče v trebušni votlini povzroča valujoče krčenje in sproščanje mišic v stenah prebavil ali žolčevodih, ki vodijo od jeter do prebavil.
Mesto bolečine je po navadi dober vodnik do vzroka. Včasih pa se zaradi prepleta živčnih poti pojavijo nejasni impulzi in bolečino začutimo drugje, ne tam, od koder izvira. Takšna prenesena bolečina se pojavi, kadar se živci, ki jo prenašajo, spojijo z drugimi, preden dosežejo možgane.
Bolečine v kolku lahko občutimo kot bolečine v kolenu, težave z zobmi pa kot bolečine v ušesu. Težave s srcem lahko povzročijo bolečino v prsih, vratu in v eni od obeh rok. Bolečine zaradi težav v črevesju po navadi občutimo v sredini trebušne votline, lokalizirane so le, kadar je prizadeta stena trebušne votline – na primer v poznem stadiju vnetja slepiča.
Nenadno, akutno hudo bolečino lahko spremljajo drugi simptomi, na primer bledica, potenje, slabost ali bruhanje, pospešen srčni utrip in včasih celo izguba zavesti. Daljša obdobja hude bolečine, ki trajajo več tednov ali mesecev lahko sprožijo depresijo, izgubo teže kot posledico zmanjšanega teka, moten pa je lahko tudi spanec.