srčne skrivnosti @med-skratki - Tumblr Blog

05/07/26

Verjetno sm bla dva sni nazaj mal preveč idealistična. Kaj me žere trenutno? Doktorat. Da je ena mentorica psihotična, s prepričanjem da premalo delaš (kljub rednemu delu in učenjem za izpite), druga bi pa za prvo naredila vse in se ne bo postavila zate. To no bila kombinacija, ki sem jo začetkoma predvidila. Ne pomaga, da je prva tudi tvoja šefica. Verjetno se bodo v naslednjih dneh preizkušale moje osebne meje.

03/07/26

skorej za dve leti sm pozabla, da lahku pišem sm. koliko s eje v tem času spremenil. zdi se mi, da sem na pravi poti :)

01/07/24

prvi dopust. juhej

17/04/24

pišem, da ne pozabim, kako mi je bilo toplo pri srcu včeraj, ko sem videla nasmehe in hvaležnost ljudi, ko sem jim prinesla darilo (ananas) kot hvaležnost za topel sprejem. in pa veselje, ko sem spoznala mamino poročno pričo, to je bilo tudi lepo

20/03/24

malokrat me kaj žre. občasno. danes je en tak dan. pe se ob tem spomneš še na druge situacije, osebe, misel na katere te gloda od znotraj. danes me žre hana. bolj njeno videnje mene, njen odnos. pa imaš razčiščeno, da ni bila tvoja krivda. ma ni fajn imet nekoga na vesti tako. veš, da nisi popoln in da si boljši, kot si bil. in se sprašuješ, kaj bi lahko naredil drugače. verjetno s tvojimi takratnimi znanji nič kaj. se mi pa poleg te zmešnjave krivde z nekaj sramu in nekaj več strahu včasih vmeša zraven še jeza. sicer huda, ma taka, da bi osebi mirno, kolikor lahko to narediš, dejal, da naj odjebe. kamorkoli, sam stran. precej gotovo bi ob kakšrnikoli reakciji sicer popizdila. nisem ravno v fazi odpuščanja. menim, da moje ime v tem smislu ne more biti tako nečisto, ker... tudi drugi vidijo, kako je bilo. bi rada rekla, da sem odpustila. ma zaenkrat ne. ker me še na čase žre.

12/01/23

zaspala sem med enih izmed prvih poskusov meditacije. Za 3 ure. Zbudila sem se zelo presenečena, ker sem res poskusila slediti navodilom. Zdaaj ne morem spat sredi noči, ura je ravno 2:00 in zato pišem tole.

Pisala sem bivši prijateljici. Po želji izpred pola leta. To, da je sicer dobronamaerno sporočilo blokirala, me je nekolilo prizadelo. Predvsem, tisti večer, ker se je nabralo več drugih stvari, čeprav je momentarno sprožilo bolj odziv v smislu razočaranja. Pa ne bi o tem tu. Me je čez par ur zadel strah, da mi ne bi kaj naredila.

Dišiš mi po vseh rožah hkrati, vse rože pa le po tebi. - Josip Osti

#pomlad #josip osti #osti #kras #panova piščal

27/12/23

just to clear things up.... so mi zanimiva kriminalna dejanja in me zato večkrat pritegnejo k branju in poslušanju. se sprašujem, kaj se je storilcem dogajalo v glavi. da to ni kul, se mi je posvetilo pri gledanju enega posnetka na youtubu, ki je opisoval, da je veliko te vsebine vezano direkt na morilca in premalo k žrtvam. da se velikokrat govori tako nonšalantno, medtem ko se npr. gleda make up. in sem precej zmanjšala gledanje, gledam tudi manj kanalov s tako vsebino... ampak... vsake toliko pa mi vrže kakšen dokumentarec, k imi je pa še posebej zanimiv. kot je primer iz leta 1999 iz Littletona v Koloradu v združenih državah.. ali pa en komunističen kult, ki se je preselil nekam v latinsko ameriko, na koncu so pa vsi umrli. rada bi napisala, da nimam nagnjenj k čemu podobnemu. človeško življenje je največ vredno. velikogroznega se naredi z vsakim končanim življenjem, ogromno rano povzročiš. mi je pa v splošnem zanimivo. moram malo zanalizirat, zakaj. a je pametno, da o tem berem. lahko se kregamo, ja, je pametno, da znaš prepoznavat znake, ki jih ima posameznik, preden kaj takega narediš. da lahko zafrkavanja veliko prinesejo. da s eje treba iz zgodovine učit... po drugi strani se mi pa zdi, da če se bom kdaj našla v neki situaciji, bi se pa znala informacija,da mi je to (bilo) zanimivo, obrnit proti meni. skratka, premislit je treba, koliko je to pametno

23/12/23

mogoče samo, da zabeležim, kaj se je dogajalo od zadnjih pisanj. ma ne za druge, zase, kej sem bila z glavo v tem času. diplomirala sem, imela podiplomsko krizo. v tem času začela delat malo več na sebi (to pišem tudi, da se na to opomnim, lagala namreč v 'dnevnik' ne bom), se vsaj delno naučila lenarit. vzdržujem vezo na daljavo, saj moj fant v afriki rešuje svet (bi rekla, da lovi slone, ma je od tropskih živali v vsem tem času videl le opico (p.s. vem, naivna predstavitev afriškega kontinenta, ma za namen lepšega branja si oprostim). zapustil nas je stari oče. moji stari materi se je zelo poslabšalo in živimo z dneva v dan, tu me pekoče glodajo obžalovanja. moj trud v smeri moje kariere se je začel nekoliko kazati, dobila sem nagrado, ljudje me jeljejo resneje. čakam na prvo neštudentsko zaposlitev. in na morju bom, moja duša bo vesela. čakam tudi, da se moj fant vrne, saj se veselim dajanja ljubezni. dovolj bo, res moram začeti pisati članek. jutri bom naredila pečeno zelje, se veselim. to leto mi je bilo všeč. polno sprememb, bolj pozitivno kot negativno

23/12/23

že dolgo nisem nič pisala sem, se sicer večkrat spomnem. sem hotla nekje zabeležit občutke glede mojega prvega trekinga septembra letos. sicer sem se bala, da bo to moja cela osebnost. na srečo lahk otri mesece kasneje zatrdim, da ni. kako me je ta teden spremenil. kako spočita sem kljub zjebanim kolenom in par kilami manj prišla nazaj. verjetno, ker se mi ni bilo treba ukvarjati z dolžnostjo bit vpet v navaden svet. oziroma, ne toliko dolžnostjo, kot pričakovanjem, pa tudi izbiro bit vpet. ima smisel? nič telefona, nič obvestil kaj se dogaja drugim. ko bi za it delat vstala s takim veseljem ob petih zjutraj, z neumitimi lasmi, v nosu z vonjem vlažnega šotora, ležeč nekje na trdi zemlji na boku nepremikajoč se celo noč, da ti je bilo kolikor toliko udobno. pa to, da nisem tako dvomila v svojo kondicijo, čeprav je večinoma mojega leta najvišjo raven aktivnosti predstavljala vožnja s kolesom na šiht ali faks ali pa občasno švicanje na joga podlagi v kuhinji. res sem se počutila kot žival, v najboljšem možnem smislu. nič in nihče mi nič ne morejo. to se me še vedno malo drži. c'mon, kako se me ne bo, vsak dan smo hodili po več kot osem ur z vso šaro, ki smo jo rabili za življenje tistih osem dni. tudi ta občutek nemoči, ki ga imam velikokrat, tako sladko ga je bilo premagati. pa kaj, če nas je po tamalem čisto premočilo? bomo našli rešitev, če ne pa gremo domov, to je najhuje. in smo jo našli. to reševanje težav in da vsak pripomore nekaj, vsak pomaga. in ta vesel občutek, ko te naprej vleče to, da je z vsakim korakom pogled še bolj neverjeten, odprt. seveda je bilo tudi težko, kakšno nemoč sem čutila, ko nas je nekdo opomnil glede nadaljevanja poti. ampak smo šli čez to. noro. oziroma, balanu. čutim, da me nobeno popotovanje ne bo več navdušilo. sicer res upam, da se motim.

#the doors #60s #old rock

pro tip - visit schönbrunn early in the morning, so squirrels will be the only creatures that you will share the park with

#austria #vienna #schonbrunn gardens #schonbrunn palace #early morning #alone with my thoughts

06/05/23

včasih, sicer redko, dobim res slab spomin, občutek sramu glede srednje šole. tudi osnovne, samo se ljudje v splošnem tega slabše spomnimo. da sm bla res pacek. ker sem se šele kasneje zavedla nekih lastnosti svojih. pa raznih svojih dejanj. ponavad je to ob nekih slabših dnevih. ma ni važno ubistvu. dokler nisem nikomur škodovala. pa tudi to sem, vem. in tega ne bi ponovila, če bi se ponovno zgodilo. kaj vem. če si tudi sam prizadet, je težko naredit tako, kot bi, če ne bi bil pristranski.

02/05/23

nekak sm v brezveze pričakovala, da se bo to nehal, ampak se ni. najhuje je, da me noben, noben, ne razume. ne zmorem, ne morem. kako sem lahko tako neumna?

29/04/23

ris mi je težku, ka je oseba, ka mi velik pamin, psihičnu slabu. če bi me kdu vprašal, za koga od mojih sorodnikov mislem, de bu kdaj dekompenziral v psihičnem smislu, nikoli ne bi rekla nje. nikoli. pomoč sm ponudila, upam, da ji ne bo nerodno sprejet, če bo čutila, da rabi.

jezi me, kako se psihične težave skrivno trpa pod posteljo. se mi zdi, da naredi tabu za druge, se počutijo sami v tem. pa niso. tud antidepresivi so eni izmed najbolj predpisanih zdravil. samo kaj, ko ne veš, da lih ljudje, k iti velik pomenijo, to jemljejo. res si želim, pa bom delala na tem, da bo v moji družbi manj čudno govorit o tem. prosit za pomoč. men je nerodno povprašat za pomoč, ker bi vsak vse rad naredil sam.

24/02/23

sm kr vesela, da za ta izpit ne umiram zarad anksioznosti. taki napredki so mi res všeč

Trending Blogs

Recently Viewed Blogs

srčne skrivnosti