Noč
Med razkrajanjem in metamorfozo se svet zdi brezobličen in blazen. Vedno ponavljajoči se cikel povzroča omotico. Slepa vrana se zaletava v stene, išče izhod, obupano sede v sneg. Pustite me, pustite me, prosim, ji kriči pogled. Pa ne more odleteti, ker ne vidi. Krila je ne morejo odnesti do pomladi, na sončno stran sveta. Spremeni se v vranjo senco. Postane noč, zvezde napolnijo njeno nebo, neskončno globino srca.













