#recimo

[averagez]

Vsaka družina ima enega problematičnega straight otroka in saj ga imamo enako radi ampak on nima rad nas ker je preveč straight za kaj takega :(

[devlittle]

Ležim i razmišljam O postavku scene za tu famoznu predstavu što krojimo Ležim i zamišljam Kako natresito skidam sa sebe Sve nametnute težine Svaku veliku frazu Zamišljam kako Kao kakav veliki govornik Pričam masi muke transrodnosti I kudim ih za sve propuste Koje je društvo nametnulo stoljećima unazad I onda udahnem duboko I osjetim kako me steže u grudima Stežu me svi propusti I biološki i društveni Stežu me okovi potrebe da pripadam A onda me stegne unutra Duboko u meni zaplače dijete Pritisnuto htijenjima Rastuženo nerealističnim nadanjima Pa ja nikad neću prestati biti propust Čak i kad našminkam stvarnost Ja ostat ću okovan očekivanjima Da postoji adekvatan način za postojati

[whathaveilearnedtoday]

Recimo, da tokrat veliko uporabljam recimo

Danes sem se vprašal sledeče:

Koliko denarja na tem svetu se porabi za bedarije?

V bistvu sem si vprašanje zastavil kar v angleščini: How much money is wasted?

Recimo, da se na svetu letno porabi za 100 enot denarja. Recimo recimo. In potem recimo, da se ga za bedarije porabi najmanj 70 enot, vsi vemo, da je to sedemdeset odstotkov. Stran vrženi soldi se potem uporabijo za nove bedarije. In potem se spet kupujejo nove bedarije. Bedarije bedarij, recimo. Recimo raje takole - z nakupi bedarij se financira proizvodnja novih bedarij.

Bistveno vprašanje je, kdaj je bedarija res bedarija. Danes sem recimo zaradi žeje nabavil pol litra vode za 1.75 eura. Lahko bi počakal dvajset minut, ampak žeja je žeja. To je bila bedarija srednje sorte. Ampak nikoli ni dobro, če je človek preveč škrt do sebe in svoje žeje.

Do žeje je prišlo zato, ker sem želel nabaviti rugzok, da bi se rešil enega izmed problemov v Berlinu, ki sem jih opisal par dni nazaj. Bedarija je bila, da nisem šel domov in s sabo vzel računalnika, da bi se v trgovini prepričal, če računalo paše v prostor kamor se ga da.

No, ker sem dolgo gledal te rugzoke in razne torbe mi je ta značilni zrak v nakupovalnih centrih osušil grlo in tako naprej. Ta občutek pozna vsak svetovljan - po svetu se rado zgodi, da se v grlu nabere tisti značilni popotniški prah, ki ga potem poplakneš s pivom.

Potem sem kupil denarnico in se domov vrnil brez rugzoka ali torbe. Naslednja bedarija bo nakup pice v piceriji. Ampak samo en kos.