beseda dne: parkelj (sicer "hudič", danes nas pa zanima pekovski izdelek: sladka štručka v obliki hudiča, ki se jé za miklavža)
Pladenj parkeljnov
Sklanja se s podaljšavo -n- ali brez, jaz pogosteje slišim z, torej parkeljna, ampak lahko vi poveste, kako rečete pri vas.
Receptov za parkeljne je sicer več, skupna jim je oblika (humanoidna z rogovi), kolikor vem, so načeloma relativno sladki, nekako kot mlečne štručke, za oči ljudje pogosto uporabijo rozine, čokolado, poper ali klinčke, naši so dali semena. In lahko dodaš rdeč jezik iz papirja. Večinoma se dajo jesti otrokom. (To je bil zdaj nek nepotreben nestrokoven pregled nekuharja 😅.)
etimologija: iz narečne nemščine (Pärtel avstrijsko, Partl koroško in štajersko, Bartl bavarsko), verjetno iz nemškega Bart, "brada", torej "bradač". Snoj takšno izpeljavo vidi tudi v nemškem Spitzbartel, "tak, ki ima kozjo bradico" -> "parkelj". (Mimogrede: Špicparkeljc?? Mejduš! Pa mu niti ni tako ime v nemščini ...)
Bezlaj tudi še pravi, da se je parkelj kot hudič verjetno križal z besedo za skoraj-ampak-niti-ne-kopito. V moji glavi sta vsekakor se, za vas pa ne vem 😅!
