Nemški mediji veliko pozornosti posvečajo vračanju nemških “borcev” po propadu islamske države in po posredovanju Turčije na obmejnih območjih Sirije nazaj v Nemčijo. Še posebej pozorni so v zvezni državi Severno Porenje Vestfalija, od koder bi naj v Sirijo in Irak odpotovala kar četrtina vseh “nemških borcev”.
Ne pustite se prestrašiti, ker je to njihov cilj. In mi ne bomo dopustili, da ga dosežejo. Porazili bi nas in našo kulturo. Zato se pretvarjajte, da vas ni strah, da je vse v najlepšem redu in normalno.
Morda je res normalno, vendar ni pravično in dobro. Normalno je, da na Bližnjem vzhodu in v Afriki že desetletja ljudje umirajo v vojnah, uporih in pobojih. Povprečen Evropejec se občasno nad tem nekoliko zgrozi, da izkaže svoj človeški čut, nato pa zopet za nekaj časa na vse skupaj pozabi. Ni se mu potrebno pretvarjati, da je stanje v svetu normalno, saj tako tudi misli. Vendar se mora potruditi, da ga teroristični napadi v Evropi ne plašijo, in nadaljevati svoje povprečno življenje po nareku oblasti. Preko medijev nas ta oblast istočasno svari pred potencialnimi nevarnostmi in od nas zahteva, da jim brez strahu na obrazu stopimo naproti. Ustvarjati moramo sliko neranljive in pokončne Evrope ter Zahoda, ki ne bosta klonila pred grožnjami zaostalih islamskih križarjev. Mi smo namreč brezmadežno beli in nedolžni, vsi, ki nas ogrožajo, pa črni. Tako nam pravijo.
Vendar Evropa končno plačuje za svoje stoletja trajajoče grehe. Vse trpljenje se začne in konča z interesi grabežljivih in oblastiželjnih posameznikov, ki se preko vodljivih množic stegujejo k materialnemu bogastvu in neomejeni oblasti. Človekovo delovanje namreč prepogosto spodbujajo in vodijo egocentrični interesi. Ti so gonilo src (s tem mislim na najvišji krog voditeljev) terorističnih organizacij, a ugodne razmere za njihov vzpon je ustvaril Zahod zaradi istega nagiba. Od (navideznega) odhoda kolonialistov svetovne velesile postavljajo in uničujejo avtokratske režime, ki v narodnostno in versko neenotnih državah (bivših kolonijah) edini lahko z represijo obdržijo stabilnost. Velesile, za katerimi stojijo gospodarski interesi korporacij, podpihujejo konflikte med etničnimi in verskimi skupinami znotraj državnih tvorb, iz tujih energetskih virov kujejo dobiček in ozemlja držav v razvoju izrabljajo za izkazovanje lastne moči in medsebojno tekmovanje, kakršno se je v zadnjih petdesetih letih v najbolj grozeči obliki izrazilo v času hladne vojne.
Menjajoči se režimi, vmešavanje velikih svetovnih držav, predvsem pa odsotnost nacionalnih držav na Bližnjem vzhodu povzročajo permanentno nestabilnost, vojne in upore. V neurejenih razmerah Bližnjega vzhoda so vzcvetela skrajna verska in nacionalistična gibanja. Slednja se zaradi porajajočega se nereda polagamo zopet vzpenjajo tudi v Evropi. Množice še zmeraj niso dovolj izobražene, množice na pragu revščine ali v strahu za svoje življenje, pa so obupane. Vidijo, da jih oblast ni sposobna zaščititi pred revščino, terorističnimi napadi, zunanjimi in državljanskimi vojnami (pa naj bo to v Evropi, Aziji, Afriki ali Ameriki). Upanje na boljše življenje ali vsaj osmišljenje življenja vidijo v visoko donečih idejah skrajne usmerjenih strank (naj bodo skrajno nacionalistične ali skrajno versko usmerjene).
Neizobražene množice so po svetu enako dovzetne, vendar bi bilo smešno primerjati razmere v Evropi in v kolonialno nastalih državah. V Evropi živimo v nacionalnih državah, kar nekdanje kolonije niso, oblasti so v Evropi relativno stabilne in manj odvisne od svetovnih velesil, predvsem pa v večjem delu Evrope ni bilo vojn že več kot sedemdeset let. Prav zato so teroristični napadi v evropskih mestih nekaj novega in strašnega – nekaj neobičajnega in nenormalnega. Slika z zaupljivimi ljudmi natrpanih božičnih sejmov je varljiva. Evropejci se morda res počutimo varne, ker nam oblast obljublja varnost, vendar dogodki kažejo nasprotno.
Ne smemo se prenagliti s sklepanjem ali posploševati. Veliko terorističnih napadov je preprečenih, ne da bi povprečni (slovenski) državljani, ki spremljajo denimo le večerni Dnevnik, za to sploh izvedeli. Ali ste slišali, da so konec novembra v dveh francoskih mestih aretirali sedem ljudi, ki so pripravljali teroristična napada na Pariz in Marseille, in da to ni le osamljen primer? V Franciji je, upoštevajoč razglašeno izredno stanje, skrb za varnost primerno poostrena. Tudi v z begunci prenatrpani Italiji varnostne sile vedo, koga je potrebno legitimirati, in so pripravljene hitro ukrepati. Tako se zastavi vprašanje, kaj se dogaja v Nemčiji, ki je določeno obdobje z odprtimi rokami sprejemala begunce, za varnost nemških državljanov in tistih, ki si med njimi poskušajo ustvariti nov dom, pa ni zadostno poskrbela. Po informacijah slovenskih medijev sodeč so prisotnost varnostnih sil (in betonskih ovir) primerno povečali šele po izvedenem terorističnem napadu. Ali je Nemčija res izpostavljala svoje prebivalce nevarnosti, da bi ustvarila videz varnosti in gotovosti? To se vsekakor ni posrečilo, in med božičnimi stojnicami so se morali pojaviti oboroženi pripadniki varnostnih sil. Stanje ni normalno in to je potrebno priznati. Postavlja se tudi vprašanje, zakaj je bila oseba z zabeleženo nasilno preteklostjo in na katere potencialno nevarnost naj bi bili v Evropi opozorjeni, sploh na prostosti.
Reševanje problema je tako le delno uspešno. S kurativo na območju Zahoda ga ni mogoče iztrebiti, saj se vleče že desetletja (seveda na Bližnjem vzhodu). Vendar se je Zahod zbudil šele, ko se je pojavil strah med Evropejci in Američani. Ko so v Evropo prišli teroristični glasniki in njenim prebivalcem kruto sporočili, da ni vse v redu, da ni vse normalno. Ker, če bi bilo vse v redu, tudi njih ne bi bilo. Demokratično izvoljene zahodne oblasti so prisiljene prisluhniti strahu svojih volivcev in jih vsaj poskušajo zavarovati pred nasilno smrtjo, fizično in duhovno pohabljenostjo. Vendar problema v Evropi ni mogoče rešiti. Niti v državah, od koder teroristični napadalci prihajajo. Rešiti ga je mogoče le »zgoraj«, v vodilnem sloju multinacionalk in svetovnih korporacij, ki obvladuje svet; podpira in ruši režime, podpihuje spore in ne poskrbi za oblikovanje nacionalnih držav na območjih nekdanjih kolonij, ves ostali svet pa pušča v nevednosti in grozi.
Iz inozemstva je med nas udarila novica- v pariškem smetnjaku so našli samomorilski jopič! Le kakšne življenjske tegobe so jopič prignale v tako neznosen položaj, da si je poskušal vzeti življenje? Ko je Marx v Kapitalu pisal o fetiškem značaju blaga si najbrž tudi sam ni mogel misliti, da se bomo v 21. stoletju srečevali z depresivnim značajem blaga. Kakorkoli že, resnično pereče vprašanje pa…
Smrt 298 ljudi gotovo ne more biti zgolj rezultat pijanih separatistov, ki so iz trenutno neznanega razloga sestrelili potniško letalo. Gotovo se za tem skriva neka klinično logična razlaga in nekdo z zelo dobrim razlogom. Tako razmišlja veliko ljudi ob vsaki večji tragediji. Svet je veliko bolj strašen, če je naključen, dogodki pa serija vzrokov in posledic, na katere vpliva nepredvidljiva…
14-letno dekle aretirano zaradi groženj s terorizmom
14-letno dekle aretirano zaradi groženj s terorizmom
Twitter je čudovit pripomoček in mnogo ljudi je z njim dobilo medij, s katerim lahko svoje šaljive umotvore postavijo pred svet. A nizozemsko dekle, staro 14 let, ki je do nedavnega tvitala pod uporaniškim imenom @queendemetriax, je spoznalo, da čisto vse le ni šala.
13. aprila je uradnemu računu American Airlines neposredno zapisala, da ji je ime Ibrahim, da je iz Afganistana in član Alkajde,…