#portugalska

[orangeskied]

#Portugalska #Menażeria #Prezentowa or #lookwhatigottoday from A&R's #portugaltrip #flamingopen #owlmagnet #dolphinnotebook & #roosterkeyring or what it is exactly that you guys are suggesting, huh? 😎😜 Also I feel like there's a theme here 😝🦉🐬🐓🦄🌺 (at London, United Kingdom)

[izimanija]

Natural Window on Madeira 🏝 Amazing place ... www.izimanija.si 📌 #madeira #potovanjainstil #trekingmadeira #potovanja #potovanje #potovanjemadeira #igmadeira #travel #trekingpotovanje #trekingpotovanja #window #nature #naturelovers #natural #view #oceanview #traveller #portugalska (at Madeira)

[izimanija]

Še zadnje priprave na treking potovanje Madeira 📸 Malo literature imamo, kajne? 😁😇 ~ www.izimanija.si/treking-potovanje-madeira ☜ . #izimanija #trekingmadeira #trekingpotovanja #trekingpotovanje #gremovhribe #hribisozakon #hribi #portugalska #potovanje #potovanja #literatura #zemljevid #trekking #hiking #kibuba #planinskazvezaslovenije #iglusport #potovanjainstil #revijahorizont #revijapotnik #svetinljudje #travel (at Madeira)

[stupendousunknownstrawberry]

Drzewo przygniotło ludzi podczas obchodów religijnych w Portugalii. Co najmniej 11 ofiar

Drzewo przygniotło ludzi podczas obchodów religijnych w Portugalii. Co najmniej 11 ofiar

Do wypadku doszło na Maderze. Portugalska telewizja podała, że zginęło 11 osób, a 35 zostało rannych.

View On WordPress

[stupendousunknownstrawberry]

Kamery w całym mieście. Lizbona zostanie objęta systemem masowego monitoringu

Kamery w całym mieście. Lizbona zostanie objęta systemem masowego monitoringu

Władze lizbońskiego ratusza wdrożą we współpracy z portugalską policją projekt objęcia całego miasta siecią kamer. Faza testowa przebiegła pomyślnie, obniżając znacząco liczbę popełnianych na ulicach przestępstw.

View On WordPress

[yellou89]

Prvi teden.

Prvi teden je za mano. V moji glavi se je zgodilo toliko stvari, se mi zdi, kot da sem tukaj že celo večnost. Sem boljše volje, ne nujno boljše, ampak vsaj bolj stabilne. Nisem utrujena, ker veliko spim. Zjutraj se zbudim okrog osmih, včasih ob osmih in pol, pojem zajtrk, grem v službo. Začnem ob devetih trideset in delam do enih ali dveh, nato grem na kosilo. Včasih si kaj prinesem, včasih grem ven. Potem grem spet delat, seveda popolnoma neproduktivno, do sedmih zvečer. Neumno je, ker se zunaj od petih naprej počasi temni, ko grem domov je že čista tema. V bistvu vidim sonce samo med kosilom, in zjutraj, ko hodim v službo. Doma si pripravim kaj za večerjo, ponavadi so to kosmiči, pogledam kakšen film in grem spat. I am in need of some serious projects!

Dela je v službi še vedno bolj malo, trenutno raziskujem Islandijo, ker bomo delali nek lokalni natečaj. Navdušena sem nad glasbo, neverjetno je, kako ima lahko tako majhen narod toliko dobrih glasbenikov. 

Torej, projekti. Na steno v sobi sem si nalimala fotografije Lizbone, vendar se mi zdi, da nekako ne pašejo tja. Želim si na feiro, po stare okvirje, tiste ta kičaste. Vse bom prebarvala v belo in jih razporedila po stenah. Upam, da mi uspe, mogoče bi se lahko zmenila, da jih dajo po celem hostlu. 

Še nekaj sem ugotovila. Ravnokar. Vendar to tisti, ki me poznate že veste. Vedno imam tisoč misli, tisoč idej, ne morem se ustaviti in ene uresničiti.

Vedno razmišljam o tem, kar bo in o tem kar je bilo, kar bi lahko bilo drugače. Ne znam živeti v trenutku. Od sedaj naprej bom živela v trenutku. Tri. Štiri. Zdaj..

[refleksije]

Križ s simboli

"Boj za Slovenijo je bil boj proti rdeči zvezdi."

                                     Kardinal Franc Rode, Delo 24. junija 2012

  "A democratic civilization will save itself only if it makes the language of the image into a stimulus for critical reflection — not an invitation for hypnosis."

                                                                           Umberto Eco

Če je za mojo prijateljico in njeno melanholijo usoden prvi jesenski piš, mojo sentimentalnost potencira prva poletna vročina, ki nahrani otožno hrepenenje (kakor bi še najmanj napačno prevedli besedo saudade) po Portugalski, ki mi je poleg prijateljev dala tudi to besedo, ki ustreza širokemu diapazonu priložnosti in mojih občutkov ob njih.  Navzlic bolečim popadkom nostalgije po poletju na robu iberskega polotoka z ostrimi klifi, razburkanim morjem in vetrom, ki ti pod kožo prepiha enkrat melanholično drugič razigrano lepoto fada, ni šel neopaženo mimo mene praznični teden, ki se je izneveril svoji tradicionalni praznosti in pregrel ozračje s skupinskim prepirom o simbolih.

Komaj se je polegel gnev, ki je priplaval na površje ob sprejemanju Družinskega zakonika, je po družabnih omrežjih zaokrožila povezava do promocijskega materiala enega izmed slovenskih turističnih biserov, ki je ustaljene simbole turističnih ponudnikov slikovito dopolnil z znakom za nezaželjenost homoseksualcev. Po navalu ogorčenja je kozel omenjenega greha postal tiskarski škrat, saj naj bi z novim simbolom želeli turistični delavci nasprotno sporočiti, da homoseksualce pričakujejo odprtih rok in glave. Pravzaprav mi ni mar, koliko je resnice v slednji izjavi, saj se mi vsakršna kategorizacija ljudi, tudi ali še posebej v komercialne namene, zdi skrajno sprevržena. Tako za turistične ponudnike kot za njihove goste je popolnoma nepomembno, kakšne spolne usmerjenosti, veroizpovedi, narodnosti, spola in drugih opredelitev ali prirojenih značilnosti so posamezniki, zato bi čez  ločevanje na bolj ali manj zaželene goste in čez simbol v obeh oblikah naredila večni križ.

Ker vsi največji konflikti koreninijo v preteklosti in ker smo ob spominu na polpreteklo zgodovino Slovenci bolj razcepljeni kot veliki portugalski pesnik in pisatelj Fernando Pessoa s svojimi več kot sedemdesetimi heteronimi in prav tolikimi različnimi slogi izpovedovanja lastnega čustvenega sveta, pa je praznik dneva državnosti v tretji plan postavil drug simbol – rdeč in v obliki zvezde. V pripravah na praznovanje letošnjega 25. junija in udarniško izveden kulturni program ob prazniku je bilo kot nezaželjeno označeno vsakdo in vse, ki po mnenju vladajoče politične garniture spominjajo na jugoslovansko epizodo slovenske zgodovine. Enačenje simbola rdeče zvezde, partizanstva in narodnoosvobodilne borbe s totalitarizmom ali celo z Jugoslovansko ljudsko armado kot sovražnikom iz časa osamosvojitvene vojne ni le intelektualno žaljivo (evfemizem za debilnost), ampak je tudi Sizifovo delo, če je njegov namen boj z jugonostalgijo, ki bi ji krizni časi za mlado državo in celo staro celino lahko dodatno razprli krila.

Spomina na Jugoslavijo, ki ga poleg spoštovanja vrednot narodnoosvobodilnega boja pri nekaterih izvabi rdeča zvezda, ne gre nikakor enačiti s poveličevanjem politične garniture, ki ji je vladala, ali vojaških struktur, ki so se postavile po robu odcepitvi Slovenije od nekdanje federacije, marveč ta kvečjemu predstavlja individualno nostalgijo oz. intimna občutja, ki posameznike vežejo na čas pred osamosvojitvijo Slovenije. Jugoslovanska epoha je bila čas mladosti in najintenzivnejšega okušanja življenja številnih generacij in zatorej ostaja predmet njihovega nostalgičnega hrepenenja tudi po tem, ko so se nekdanje politične ikone in ideologije v skladu s silnicami zgodovine že zdavnaj sesule same vase. Če se na leteči preprogi domišljije vrnemo na zahodni rob evropske celine, najdemo veliko radikalnejši simbol nekega obdobja, ki mu kot vzvodu nostalgije ustreza enaka razlaga. Portugalce je leta 2007 dodobra razdelila oddaja, ki je z raziskovanjem javnega menja namesto talentov iskala najpomembnejšo osebo portugalske zgodovine. V družbi znamenitih imen, kot sta npr. literarna ponosa Portugalcev Fernando Pessoa in Luís Vaz de Camões, pomorščak Vasco de Gama, ki je odkril morsko pot do Indije, ali znameniti državnik Marquês de Pombal, je enainštirideset odstotkov anketirancev svoj glas namenilo nekdanjemu diktatorju Antóniu de Oliveira Salazarju, ki je Portugalsko trdo stiskal v svojo pest med leti 1932 in 1968. Kot je to ugotovilo več tujih kot večinoma ogorčenih domačih komentatorjev, odločitve za Salazarja ne gre interpretirati kot lakmusovega papirja nedemokratičnosti Portugalcev, temveč kot simbol nostalgije za časi, ko so se rojevale sanje po drugačnem življenju in prihodnosti, ki kljub padcu diktature in demokratičnemu miljeju nikoli niso postale resničnost.

Že res, da je individualnim nostalgijam prirojena subjektivnost in pomanjkanje kritične refleksije, kakor je to ugotovilo omizje v eni izmed epizod oddaje Panoptikum, vendar se te pomanjkljivosti na kolektivni ravni ne da in ne sme odpravljati z raztezanjem simbolov, kot je rdeča zvezda, preko vehementnega posploševanja o mračnjaštvu, nazadnjaštvu in političnemu terorju v neki zgodovinski izkušnji. Če parafraziramo Eca, demokratične družbe ne potrebujejo simbolov za opijanjanje ljudstev s katerokoli izmed ideologij. Demokratične družbe znajo o in preko simbolov iz preteklosti in sedanjosti voditi argumentiran dialog, v katerem se kritično, a dobronamerno, reflektira preteklost s ciljem ustvarjanja razmer, v katerih bo posameznik, večno razpet med bomo in bili (kot izhaja iz pesmi Stopinje Milana Vincetiča), v enem izmed tistih jutri nostalgično hrepenel po danes.

                Staša Tkalec

    Salvador Dalí z morsko zvezdo  (fotografija: Flaworwire)

[comenius-portugalska-blog]

Mesto za CA na Portugalskem

Osnovna šola (Ilhavo) na kateri trenutno opravljam asistenstvo se bo prijavila kot gostiteljska šola za Comenius asistente za prihodnje šolsko leto. Lani so iskali nekoga za poučevanje angleščine, vendar njihova nacionalna agencija ni našla nikogar, ki bi lahko prišel asistirat. Menda so jih kontaktirali naknadno, ko so videli, da imajo v povprečju slabši učni uspeh od drugih osnovnih šol v regiji. Ponudili so jim asistenta za matematiko - mene. Seveda so na to pristali, sicer letos nebi imeli nikogar na šoli...

Ta teden sva se z mentorico pogovarjala, če imajo tudi letos namen prijaviti šolo kot gostiteljsko za prihodnje šolsko leto. Odgovor je bil seveda pritrdilen, rekla pa je, da se bodo za prihodnje leto prijavili kar za matematiko (1. mesto). Seveda se bodo prijavili tudi za angleščino, vendar bo prioriteta iskanje asistenta za pouk matematike - da lahko nadaljujejo začeto delo, pa tudi, da njej ni potrebno prepričevati učiteljev drugih predmetov in jim razlagati obveznosti, pravic, celotnega projekta... Torej, če koga zanima naj me kontaktira na mail ([email protected]) - lahko se že vnaprej dogovorimo ;)

Šola je srednje velika, na robu mesta, zaposleni so kul, delo ni stresno, 16ur dela tedensko vam ne uide (v razredu, krožki, v knjižnici, itd.) - pa še vedno bo dovolj časa za pohajat, za več informacij pišite na zgornji mail.