Daleč je Irska. O referendumu, levici & desnici.
Slovenska levica je dokaj mazohistična žival, ki ob vsakem neuspehu (pa tudi uspehu) rada začne iskati napake in sovražnike v lastnih vrstah. Pohvale in zahvale so redke, kritike nam gredo precej lažje in z večjim užitkom.
Zato tokrat začnimo drugače: tokratna referendumska kampanja Čas je za v podporo enakopravnosti vseh državljanov je dokaj zgledno prenesla izkušnje iz podobnih prizadevanj v drugih državah (npr. Irske). Večjih napak, takih, ki bi pomembno vplivale na končni rezultat, ni bilo. Seveda so bili spodrsljaji in upravičeno se je mogoče jeziti na oba predsednika (pri obeh so novinarji morali skorajda izsiliti, da se javno izjasnita. Pri obeh je bilo jasno, da bi vprašanje in referendum najraje prezrla) ter na izjemno amatersko, v delih celo kontraproduktivno kampanjo največje vladne stranke... a to so malenkosti.
Poglavitnega razloga, da je novela padla in to bolj kot Družinski zakonik, namreč ne gre iskati na levi, temveč na drugi strani slovenskega političnega spektra, ki se je leta 2015 pod vodstvom SDS enoglasno in z vsemi viri postavil na stran proti ter aktiviral celoten mobilizacijski potencial.
SDS je ob Družinskem zakoniku bila prav tako proti, a v primerjavi s tokratnim ravnanjem relativno zadržano. Raboto je prepustila NSi. Letos je bilo drugače, saj je SDS ne le kooptirala Primca in RKC-jevsko kompanijo, temveč tudi do kraja radikalizirala stališča in desnico prestavila v totalni Gleichschaltung.
Nobenega desnega glasu za ni bilo, niti nobenega “morda pa le ni tako hudo”, le niansiranje glasu proti. Celotni desni del parlamentarnega političnega spektra, ki je v nekih drugih časih, ko je Janša še igral “mainstream” igro, vendarle segel tam okrog polovice glasov, se je plebiscitarno odločil, da je novelo treba zavrniti. Odločno.
Še enkrat: z izjemo Šušteršiča, ki je v javnem političnem življenju prisoten zgolj še kot kolumnist brez parlamentarne stranke, niti eden relevanten/znan/razbobnan politični obraz desnice ni podprl novele. Niti eden. Še tisti del, ki je občasno nakazoval določene intelektualistične pretenzije, je na debelo produciral in kopiral abotna razmišljanja in argumentacije, ki so povsem uničile vsako upanje, da so sploh kdaj še vredni pozornosti. Čeprav so posledice na politično življenje neprijetne, je vedno bolj fascinantno opazovati, kako počasi a zanesljivo Janez Janša žene slovensko desnico onkraj evropskega mainstreama (lahko bi omenil tehnične ovire na meji & čaščenje Orbana, a veliko pove tudi ta majhna spregledana vinjeta: SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ).
Pravilo: slovenska desnica z Janezom Janšo & SDS kot vedno bolj fringe stranko ne zmore zmagati na volitvah, slovenska levica ne zmore sama dobiti referenduma. Pika.
Tu je iskati ključ za pokop novele, tu je ta ključna razlika, odgovor na vprašanje, zakaj nismo Irska, kjer so vse glavne politične stranke, vključno s konzervativci, podprle spremembo irske ustave in s tem enakopravnost vseh državljanov.
Želim vam srečno 2016 & se vidimo v naslednji (kulturni) vojni.
Priloge:
Mary McAleese je irska političarka iz desnosredinske oziroma konzervativne stranke Fianna Fáil in nekdanja dvakratna predsednica republike.
Iggy O’Donovan je priljubljen katoliški duhovnik iz Limericka.
He concludes that “respect for the freedom of others who differ from us is part and parcel of the faith we profess. For these and for other reasons I will be voting Yes”. Več...
Sestra Stanislaus Kennedy iz prav tako rimskokatoliške organizacije Religious Sister of Charity:
‘I have thought a lot about this…I am going to vote Yes in recognition of the gay community as full members of society. They should have an entitlement to marry. It is a civil right and a human right’… Več...
Šef stranke Fianna Fáil:
Fianna Fáil leader Micheal Martin has welcomed the strong showing of the Yes campaign in the marriage equality referendum and said it reflected the fundamental decency of Irish people. Več...