Mahnič: Zakaj ste nam lagali? Golob: Nič se nisem zlagal.
Mahnič: Zakaj ste nam lagali? Golob: Nič se nisem zlagal.
“Predsednik vlade, na novembrskih poslanskih vprašanjih sem vas ujel na laži. Dejali ste, da z Milošem Milovićem nimate nič, da ga nikjer ni in da ni zadolžen za vašo varnost. Grdo ste se nam zlagali, gospod Golob. Na laž vas je postavil direktor policije, ki je dejal, da Milović prisostvuje na vaših sestankih in se predstavlja kot vodja vašega varovanja, zato vas prosim, da tokrat ne lažete,” je…
Fajonova prva v Bruslju in Sarajevu, SDS+SLS v Torontu, NSi v Buenos Airesu, Trstu in Vatikanu, Jelinčič v Skopju. Tomićeva na Dunaju, v Berlinu, Londonu in v Parizu
Na voliščih na ambasadah po svetu je na evropskih volitvah največ glasov zbrala NSi Ljudmile Novak, sledita SDS+SLS Milana Zvera in SD Tanje Fajon. Te tri stranke so bile med 2250 glasujočimi na ambasadah daleč pred vsemi drugimi. Nadpovprečen uspeh je na ambasadah dosegla Levica Violete Tomić, ki se je uvrstila na četrto mesto. Največ glasov je med vsemi strankami Levica zbrala na ambasadah v…
Nizozemska & Belgija, 2.del: nogometni spektakel in belgijski biseri
Nizozemska & Belgija, 2.del: nogometni spektakel in belgijski biseri
Pozdravljeni!
Da ne bo objava predolga, bom kar prešla na bistvo. V torek, 3. dan mojega potepanja po Beneluksu, sem se zjutraj zbudila dokaj zgodaj, pojedla zajtrk in se odpravila na glavno železniško postajo v Amsterdamu. Še zadnjič sem se ozrla na mesto in se počasi odpravila proti naslednji destinaciji, Antwerpnu. Če boste kdaj potovali po Belgiji z javnim prevozom ali pa si ogledali…
Na posebnem zasedanje voditeljev Nata, ki odpirajo tudi nov sedež zavezništva, je danes premier Miro Cerar. Iz kabineta so sporočili, da zvečer pričakujejo pogovore o krepitvi transatlantskih odnosov, vlogi Nata v boju proti terorizmu in o obrambni izdatki članic Nata.
Cerar: Več za varnost in vojsko
Zasedanje bo tudi priložnost za ponovno potrditev enotnega stališča glede Rusije, zavezo k…
Aprila letos je na oddelku za umetnostno zgodovino potekala enotedenska ekskurzija v Belgijo. Študente s filozofske fakultete sta spremljala predstojnik oddelka dr. Tine Germ in profesorica dr. Rebeka Vidrih. Organizacija ekskurzije pa je bila v rokah…
O velikem, grdem Bruslju in "parcialnih" interesih sindikatov
Včeraj smo bili priča zanimivim izjavam dveh ministrov naše vlade. Na spletnem portalu RTV Slovenije smo lahko brali o resnosti javnofinančne situacije v Sloveniji, ki jo je finančni minister Janez Šušteršič naslikal dokaj črnogledo. V prispevku opozarja, da so ga zadnji podatki o proračunskem primanjkljaju tako presenetili, da ne izključuje možnosti, da bi Slovenija mogoče morala tudi sama potrkati na vrata Bruslja in zaprositi za denar, seveda, v primeru, da ne uspejo predlagani vladni ukrepi o varčevanju do konca leta.
Slovenija se ni držala zavez pakta stabilnosti, pravi minister. Če pogledamo drugod po Evropski uniji, lahko opazimo, da so tudi v ostalih državah politike fiskalne discipline naletele na velik odpor javnosti. S težavami »neizpolnjevanja zavez« se tako srečujejo tudi v Španiji, Italiji, Grčiji, Avstriji, na Portugalskem, Madžarskem in še kje, ne glede na to, ali državo vodijo desne ali leve stranke. Glede na odziv slovenske javnosti na nedolgo nazaj predstavljeni program varčevanja naše vlade lahko takšne izjave razumemo le kot strašenje navadnih ljudi pred vsemogočnim Brusljem, ki predstavlja neko nadnaravno in višjo avtoriteto, kateri se ne moremo upreti.
»Danes smo razpravljali o Španiji in še kakšni državi. Če v Sloveniji ne bomo naredili, kar smo napovedali, bomo verjetno čez nekaj mesecev razpravljali tudi o Sloveniji.« (Janez Šušteršič za RTV SLO)
Ko je govora o pogajanjih s socialnimi partnerji, lahko v diskurzu vlade hitro zaznamo velikokrat izrečeno predpostavko, češ, da socialni partnerji predstavljajo neke svoje parcialne interese. Socialni partnerji (v glavnem so to sindikati) so razumljeni kot sovražniki, ki terjajo in zahtevajo nemogoče, in če jim bomo vrgli par kosti za oglodat, jih bomo že nekako ukrotili.
Toda zakaj vlada in tudi mediji pozabljajo, da ti grdi socialni partnerji branijo interese in pravice delavskega razreda? Njihovo bistvo ni v tem, da po nepotrebnem nagajajo vladi pri izpolnjevanju koalicijskega sporazuma, ampak se njihovo poslanstvo nahaja v ščitenju navadnih ljudi in delavcev ter, v bolj simbolnem pomenu, socialne države. V času pred veliko krizo so bili sindikati nemalokrat tiho, ko bi se moralo oglasiti in pozvati ljudi na ulice. Tudi na stiske in krivice, ki so se dogajale (in se še vedno) delavcem migrantom, se niso primerno odzvali. Zato bi morala javnost (in mediji kot trobilo javnega interesa) kvečjemu pozdraviti aktivno in neomajno držo sindikatov, ki so se v zadnjih letih končno prebudili iz spanca.
Isti dan se je drugi minister iz vlade, Vinko Gorenak, bahal, kako dveh dni medijske slave ne bi zamenjal za usodo Slovenije. Hkrati je izrazil razumevanje do policistov in do njihovih »mizernih plač«, a bo kljub temu vztrajal pri svoji podpori vladnim varčevalnim ukrepom. Če samo primerjamo zavzetost in vdanost ministra na področju, ki ga upravlja, z bivšo ministrico za notranje zadeve, Katarino Kresal, vidimo, da Gorenak ne deluje ravno načelno in strokovno, saj brez sramu odreka podporo policistom; raje izpade »car« v svojih strankarskih vrstah in tako dokaže svojo predanost enemu in edinemu, Janezu Janši.
Če zdaj pustimo ob strani Gorenakovo nadutost, kar me je še bolj presenetilo, je bilo ponovno strašenje javnosti z velikim, grdim Brusljem. Gorenak je namreč opozoril državljanke in državljane, da se gre v današnjih časih za odločitev, ali bomo sami odločali o svoji usodi, ali pa bo o tem odločal Bruselj, ki bo sam arbitrarno določil še bolj ostro zategovanje pasu, znižanje plač in pokojnin. Gorenak je seveda tudi dodal, da na to on kakopak ne bo pristal, saj bi s tem bila oskrunjena samostojnost naše države.
A od kje Bruslju tolikšna moč? Evropska unija ni federalistična zveza, torej se Evropska komisija ne more kar nekaj po svoje odločati, razen če v nek dogovor prej ne privoli država članica. Kar je Gorenak pozabil omeniti je, da je v začetku tega meseca naš premier v Bruslju pristopil k podpisu t. i. fiskalnega pakta, ki naj bi dolgoročno okrepil proračunsko disciplino. Tukaj moram poudariti, da se ne slepim in vem, da bi enako storil tudi bivši premier Borut Pahor. Socialna demokracija v SD, podobno kot v ostalih evropskih socialističnih/socialdemokratskih strankah, je že zdavnaj izgubila svoj izvirni pomen.
Da se vrnem nazaj k fiskalnemu paktu: ta predvideva tudi sankcije, saj bi se drugače lahko ponovila zgodba iz 90-ih let, ko se države niso držale svojih zavez (oz. so jih kršile že ob vstopu v monetarno unijo). Če država članica ne spoštuje zavez, h katerim se je obvezala s podpisom pakta – ta naj bi stopil v veljavo šele, ko bo 12 članic evro-območja ratificiralo sporazum oz. do 1. januarja naslednje leto – npr. ne doseže znižanja javnofinančnega primanjkljaja pod 3 % BDP na »trajen in kredibilen način«, lahko Evropska komisija predlaga sklep Svetu EU, da država članica ni bila uspešna pri spoštovanju zavez iz pakta, in če kvalificirana večina članic Sveta EU ne nasprotuje sklepu, so lahko proti državi članici v obravnavi uvedene finančne sankcije.
Na tem mestu bi morali vprašati našega premiera in notranjega ministra, zakaj je vlada tako prostodušno podpisala pogodbo o fiskalnem paktu, ko pa se je zavedala, da bo s tem ogrožena naša samostojnost države. Na katerem planetu živi naša vlada? A ne vidi, v kakšnem položaju se je znašla obubožana Grčija zaradi ostrih ukrepov klestenja socialne države in zategovanja pasu v javnem sektorju, narekovanih iz ozkih krogov bančnikov in elitističnega Bruslja? Ne pravim, da se naši ministri motijo, ko javnost svarijo pred velikim, grdim Brusljem, vendar pričakujem, da hkrati tudi dodajo, da so sami dali privoljenje ter se slepo prodali kapricioznosti neizvoljenih in neoliberalnih tehnokratov.
Kaj torej storiti? Od vlade moramo zahtevati odgovornost za sprejete odločitve, tako kot smo zahtevali odgovornost bivše vlade zaradi podpisa sporazuma ACTA. In predvsem, ne sedeti križem rok. Ko bodo sindikati in gibanje 15O pozivali na ulice, se jim ponosno pridružite. Tako boste vsaj ohranili čisto vest.
