tachenko lore. Classic "traced redraw". Wont post all of them here, as I feel like learning anatomy is the thing to do. On my 'nterest (all accounts will be linked soon) there are some very basic, irregular anatomy studies
seen from United States

seen from Suriname
seen from China
seen from China
seen from China
seen from United States
seen from South Korea
seen from Türkiye
seen from Sri Lanka
seen from United States
seen from China

seen from Poland
seen from Colombia
seen from Malaysia
seen from Netherlands

seen from United States
seen from Germany
seen from Russia
seen from China
seen from Canada
tachenko lore. Classic "traced redraw". Wont post all of them here, as I feel like learning anatomy is the thing to do. On my 'nterest (all accounts will be linked soon) there are some very basic, irregular anatomy studies
Been too lazy to update my Tumblr lately, but here's some drawn meme because I can.
Norsery Rhymes from A to Z Happy Thorsday - Dolgr the Troll-like Dwarf
Well here we are another Thor’s Day and another 20 min sketch of a Norse (and Germanic) mythological characters. This week it’s Dolg / Dolgr / Dólg / Dólgr the Dwarven (Dverg / Dvergr / Dwarf). One of the names listed in the Þulur, Skáldskaparmál, in the Prose Edda.
His name has quite a few translations as the word carries a few meanings depending on context in old Norse and German and English. Derived from the word Delg, to hit', injure', 'scar', and 'wound'. Basically meaning to 'fight' or be a 'warrior', in a very real and human physical sense. For Dolg / Dolgr then, it took on a supernatural connotation. Literally it can mean ' The Enemy', 'The Monster', 'The Hostile', or ' The Fiend', 'Troll', or 'The Direful Enemy'.
Which is why Dolg the Dwarf can be described as a Troll-like Dwarf, and enemy warrior.
Not a lot is known about him beyond that.
Concept art Ray Of Hope. Konhis #сталкер #игры #долг #stalker #games #rayofhope #roh #dolg #onus #konhis
Based off my current Road to the North playthrough.
Private Kiera Belikova. Hates mutants but gets a mutated rat as a pet after finding a harmless one at the Elevator.
Dolg-čas
Lahko bi rekli, da je blagodejni učinek sodobnega kapitalizma v tem, da preprečuje entuziastično dolgovezenje o prihodnosti. Tako je recimo izginil futurizem, umetniški slog, katerega poanta je bila, da je prikazoval kakšna se je umetnikom zdela, da bo tehnološka prihodnost. S stališča ideologije ni naključje, da je to slog, ki so ga sprejemali in poveličevali fašisti. Po drugi strani je bila utopija, kot prikaz prihodnje družbe, vtkana v samo središče komunizma, saj je bila gonilo njegovega delovanja. Znotraj teh ideologij se je torej sistematično napletalo o tem, kako bo.
V krasnem novem svetu tega ni opaziti. Kapitalizem na videz ne potrebuje nekega cilja, nekega načina predstavljanja kakšna naj bi bila prihodnost. Pomirjujoče delovanje kapitalizma na videz preprečuje mišljenje o prihodnosti. Tukaj pa na sceno vstopi mehanizem dolga. Kakor vemo so praktično vse sodobne kapitalistične družbe (in veliko posameznikov) lepo, udobno zadolžene. Dolg je seveda ekonomski mehanizem, toda na najbolj osnovnem nivoju je dolg krošnjarjenje z obljubami, z nečim, česar zdaj ni. Obljuba je tako nekaj, kar se bo zgodilo v prihodnosti. Dolg je torej trgovanje s prihodnostjo.
In tu se zdi smiselno narediti naslednjo razliko. Če se naprimer zadolžim zato, da si kupim hišo, potem zdaj dobim nekaj materialnega (hišo) v zameno za obljubo (torej za nekaj, kar bo materialno, moj denar, šele v prihodnosti). Lahko pa je tudi obratno, lahko dam denar sedaj, da bom v prihodnosti dobil nekaj materialnega. To so torej različne kombinacije nečesa dejanskega v času. Oboje ima isti učinek, da prihodnost ni več umetniško zidanje gradov v oblakih, ampak nekaj točno določenega (in zato umetniško dolgočasnega). Zdaj pa pride razlika, kajti, ker se v kapitalizmu prodaja sve i svašta, se lahko prodajajo tudi obljube. Tako se je mogoče zadolžiti, ne za nekaj materialnega, ampak v zameno za drugo obljubo (delnice, derivative in razne finanče nebuloze). Tu materialnost izgine iz enačbe, ostane zgolj ekonomsko leporečje. Tu je kot prihodnost prodana obljuba (ki je spet želja po prihodnosti). V prvem primeru je dolg račun o prihodnosti, ki nadomesti umetniško napletanje o njej. Kajti jasno s prihodnostjo se v kapitalizmu računa. V drugem smislu pa se zdi, da se kaže ideološka funkcija dolga. Tako se zdi, da dolg za kapitalizem ni le ekonomski mehanizem, ampak ima tudi neko neekonomsko komponento, saj se ohranja zgolj forma ekonomskega mehanizma, to, da gre za dolg, prave vsebine pa ni, ker ni jasno na kaj se dolg nanaša. To vsebino zapolni ideologija kapitalistične družbe, ki tu najde prostor, da govori o tem, s čimer je dolg po svoji naravi povezan; je razmišljanje kapitalistične družbe o prihodnosti. Če kapitalistična družba ne bi bila zadolžena, ne bi vedela kaj naj naredi s sabo, kaj sploh hoče. Tako je za kapitalizem bolje, da ima megalomanski dolg, kot pa, da ga nima. Prvo namreč vsaj navidezno pomeni, da ima načrte za prihodnost (jasno, toliko bolj kot je dolg megalomanski, toliko večji so načrti in toliko bližje je celotna zadeva umetniškim sanjarijam (ki pa so povrhu vsega še brez umetniške elegance)). Če ne bi bilo dolga, bi so ga morali izmisliti.
Dolg je torej ekonomski opis prihodnosti. Kolikor pa se ne nanaša na nič konkretnega, je dolg preprosto distopija prihodnosti. Šele ta druga oblika dolga (ki je jasno vidna v tem, da je svet zadolžen za večkratnik svetovnega BDP-ja) pomeni, da družba nima več pravih ciljev za prihodnost.
Dolg-čas was originally published on Prikazovalnik
http://iglovequotes.net/