Tekaški treningi – šprint
Morda si mislite, da trening šprintov pa že ne pomaga pri izboljšanju anaerobne kondicije. Na nek način je to res. Aktivno je ne (oz. jo zanemarljivo), vendar jo izboljšuje pasivno. In sicer tako, da nam omogoča boljše delovanje mišic med tekom na dolge proge. V praksi bi to pomenilo, da lahko tečemo dolge razdalja, brez da bi imeli pretirane bolečine v mišicah, saj se pri šprintih znatno povečajo in okrepijo.
Šprinti so pomembni tudi iz psihičnega vidika. Znanstvene raziskave so namreč dokazale, da trening šprinta pri tekačih dviguje samozavest in boljša samopodobo.
Pri treningu šprinta govorimo torej o treningu, pri katerem odtečemo določeno razdaljo (30-50m) v maksimalni hitrosti. Ta hitrost pa je odvisna od dolžine in frekvence koraka. Dolžino koraka je možno natrenirati z različnimi vajami za noge v fitnesu, frekvenca, torej hitrost menjavanja odrivnih nog pa je večinoma pogojena z genetiko.
Kako izgleda šprint trening:
Kot pri vsakem treningu, se je tudi pri šprintih treba pred začetkom zelo dobro ogreti in narediti raztezne vaje (zelo pomembna je štiriglava stegenska mišica).
Ko smo dobro ogreti, lahko začnemo s šprinti. Za vsak šprint pri maksimalni hitrosti, dolžine cca. 40m, počivamo za kakšnih 5min, da se utrip spusti pod 100. Naredimo lahko 6,8,10 ali več takšnih ponovitev, odvisno od naše telesne pripravljenosti in natreniranosti ter trenutnega počutja:
Torej primer takšnega treninga bi bil:
- Ogrevanje (raztezne vaje ter počasen tek – 10min)
- Šprint (maksimalna hitrost, od 30 do 50m)
- Regeneracijska faza (hoja ali zelo počasen tek – cca. min)
- Iztek (počasen tek – 15min)
Če ste rekreativni tekač in tečete večinoma na dolge proge, vam priporočam, da to vrsto treninga opravljate le enkrat na 14 dni.











